Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Blagoslov jedi je eno najlepših družinskih opravil

 

Po vaških kapelicah, križih in v župnijskih cerkvah so na velikonočno soboto opravili blagoslov velikonočnih jedi

Blagoslov CenkovaPodobno kot povsod, kjer živijo katoliki, tudi v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah vsako leto ohranjajo tradicijo blagoslova velikonočnih jedi. Blagoslov, žegnanje ali žegen velikonočnih jedi, je tudi letos potekal na praznično veliko soboto pri številnih verskih znamenjih (križi in kapelice) po vaseh in seveda v župnijskih cerkvah. Priprava na blagoslov jedi na velikonočno soboto je eno najlepših družinskih opravil v prazničnih dneh. Med mnogimi vernimi vaščani, kar je zelo pohvalno, ostaja stara navada, da se ohranja blagoslov velikonočnih jedil ob vaških verskih znamenjih. Tudi v županji Sv. Antona v Cerkvenjaku je ohranjena tradicija blagoslavljanja velikonočnih jedi ob določenih verskih znamenjih, na terenu.

Eden izmed takšnih blagoslovov velikonočnih jedi je bil tudi pri Kozarjevi kapeli v Cenkovi, ki je le streljaj oddaljena od farne cerkve v Cerkvenjaku. Ob kapeli, ki je bila leta 1920 postavljena v spomin na novomašnika, sina Marije Kozar, Martina Kozarja. Blagoslov jedi je letos opravil pater Damjan Bukvič iz Sv. Trojice v Halozah, ki je priskočil na pomoč domačemu župniku Janku Babiču, saj je slednji blagoslavljal velikonočna jedila po drugih vaseh. Kot sta nam povedala gospodarja sedanje Kozarjeve domačije, Silva Kozar in njen sopotnik Franc Veberič, je vsakokratni blagoslov velikonočnih jedi obenem nekako žegnanje, na katerem se srečajo bližnji in daljni sosedje. Družina Kozar-Veberič pa je za vse udeležence, teh je bilo okoli 70, pripravila pogostitev z njihovim vinom in čajem.
Sicer pa smo ob blagoslovu jedi slišali tudi nekaj zanimivosti o pomenu in simboliki jedi, ki se prinašajo k blagoslovu. Skrbno izbrano in najboljše meso, ki ga pripravijo gospodinje, kar simbolizira Jezusa Kristusa pravo velikonočno Jagnje, pobarvana jajčka »pisanke«, kot jih imenujejo v teh krajih, ki simbolizirajo Jezusove rane ali kapljice krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu je namreč skrita, moč in energija za nastanek novega življenja. Jajčna lupina pomeni tudi trdnost ali skala, ki se prevečkrat gradi med ljudmi in razdvaja dobroto, spoštovanje in temeljne moralne vrednote človeštva. Le medčloveška ljubezen je tista, ki daje moč in odvali še tako trdno skalovje, je moč nad zlom kot ga ponazarja vstali Kristus. Korenina hrena nas spominja na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. Potica oz. kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Nekoč so bile potice bolj okrogle kakor danes, zato lahko ponazarjajo tudi Kristusovo krono. Blagoslovljena hrana se zaužije na velikonočno nedeljsko jutro v krogu družine kot simbol veselja zmage dobrega nad zlom.
Velikonočni prazniki so sicer prazniki osebne vere, v kateri se kažeta odprtost in strpnost do drugih, drugače mislečih, ki pa kljub temu občudujejo tradicijo in katoliško vero, ki se izkazuje in potrjuje v teh tradicionalnih običajih. Prav to dokazujejo v tem prazničnem trodnevju polno obiskovane cerkve ljudi, ki odražajo svojo miselnost in pripadnost krščanskemu nauku. Tako se ohranja, kar se prejme od dobrih staršev, in daje naprej otrokom, vnukom in njihovim prijateljem. Tudi v tem sta lepota in smisel največjega krščanskega praznika.

foto: Ludvik Kramberger

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Blagoslov jedi je eno najlepših družinskih opravil