Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S ceste na oder

 

Ko zapojejo bivši brezdomci...

Glasovno neurjePod krošnjami dreves, na dvorišču Pavlove hiše (Pavelhaus) v Potrni (Laafeld) pri Bad Radkersburgu, kjer je trenutno na ogled tudi razstava zanimivih karikatur, ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja (Cankarjevega leta), je konec tedna odmevalo zanimivo petje. Množica poslušalcev ljudskih pesmi in viž je tokrat prisluhnila nekoliko nenavadni glasbeni skupini, ki je dobesedno s ceste prispela na oder. Gre za simpatično skupino z imenom Stimmgewitter (Glasovno neurje), ki je sestavljena iz bivših brezdomcev, ki prepeva z vnemo, polno svežine in včasih kot bobneč grom popevke, delavske pesmi, skladbe austropopa in marsikaj drugega.

Zraven skupine je tudi Duo Hirsch Fisch, ki ga sestavljata Norbert Trummer in Johnny Schwimmer. Njun ritem ropota kot star pralni stroj na programu za občutljivo perilo, ukulela in banjo hkrati poskrbita za swing, medtem ko se gospoda predajata petju harmonij, kar je navduševalo prisotno publiko.
Že pred koncertom „Glasovnega neurja" so dlani prisotnih ogreli pevke in pevci Zbora „Pavlove hiše" iz Potrne, ki je bil ustanovljen leta 2004, sestavljajo pa ga pevke in pevci iz Slovenije in Avstrije. Zbor, ki ga od leta 2014 vodi zborovodja Matija Horvat, ima zanimiv repertoar, ki obsega slovenske in nemške pesmi. Zato večinoma nastopa v Avstriji in Sloveniji in se udeleži različnih srečanj zborov, bili pa so tudi na Hrvaškem. Tokrat so po pričakovanju zapeli nekaj čudovitih pesmi v slovenščini in nemščini. Ob koncu dobro obiskane prireditve so, kot običajno ob različnih prireditvah in dogodkih v Pavlovi hiši, pogostili vse prisotne.
Pavlova hiša (Pavelhaus)
Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je zastopniška organizacija za manjšino štajerskih Slovencev, ki živijo v pokrajini Štajerski (popis prebivalstva leta 2001 - 2200 ljudi). Po več desetletnem političnemu delu jih sedaj tudi zastopajo v svetu za manjšine v uradu zveznega predsednika vlade. Po dolgoletnem nepriznavanju je leta 1988 obrat trenda sprožila ustanovitev Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Društvo je vedno znova opozarjalo na »pozabljeno manjšino« ter se borilo za njene v državni pogodbi utemeljene pravice. Na začetku se je društvo moralo boriti tudi proti močnim resentimentom, ker je vladajoča politika zanikala njihov obstoj in govorila o »zmoti« v državni pogodbi. Prevladujoči junktim je med vprašanjem po manjšinah v Avstriji in Sloveniji oviral proces priznanja, ki je bil uveden šele s političnimi spremembami v bivši Jugoslaviji in z osamosvojitvijo Slovenije. Pridobitev društva leta 1995 je bila kmečka hiša v Potrni pri Radgoni (Bad Radkersburg), ki je bila prenovljena s finančno pomočjo z Dunaja in Ljubljane. Leta 1998 je hišo odprl tedanji predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischer. Društvo si je kulturni dom zamislilo kot prostor, namenjen za interkulturna srečanja med Avstrijo in Slovenijo ter kot hišo kulture za na Štajerskem živečo več in enojezično prebivalstvo.
Kulturni dom se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v sosednji Cankovi ter njegovi družini, ki je nekaj let živela v tej hiši. Pavel je odrasel trojezično – govoril je slovensko, madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, pozneje je deloval kot jezikoslovec, etnograf, pesnik, docent na univerzi Szeged in kot predstojnik muzeja. Prizadeval si je za povezovanje med Madžarsko in Slovenijo. Njegovo življenjsko načelo multiple identitete je bil razlog, da je bila po njem poimenovana kulturna hiša...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki S ceste na oder