Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V radgonskem vrtcu pripravili tradicionalni, 30. cicibanov dan

 

Cicibanov dan na temo: Cicibani nekoč in danes

Cicibanov danPod naslovom: Cicibani nekoč in danes, je prvi konec tedna juniju, v vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni, potekal jubilejni, 30. Cicibanov dan in s tem 30. obletnica poimenovanja vrtca po pesniku, pisatelju, prosvetnem in kulturnem delavcu Manku Golarju. Na prireditvi, kjer se je trlo več sto otrok, njihovih staršev, dedkov in babic, tet in stricev, ter drugih gostov, se je dogajalo marsikaj zanimivega, v ospredju pa je vsekakor bil otroški živ-žav in sploh razigranost malčic in malčkov, ki so hkrati pokazali kaj so se s pomočjo vzgojnega osebja, v minulem šolskem letu naučili. Vse skupaj se je začelo z nastopom otroškega pevskega zbora Vrtca Manka Golarja, pod vodstvom mentorice Nuše Mencigar Matiš, in s klavirsko spremljavo Sabine Steyer Debeljak.

Po pozdravnem nagovoru ravnateljice vrtca in gostov, na čelu s podžupanom Daividom Roškarjem, ter plesni predstavi otrok iz vseh enot vrtca, je sledila otvoritev motoričnega kotička – Drums Alive ter priprava časovne kapsule – želje za prihodnost. Seveda v nadaljevanju ni manjkalo ničesar, otroci so bili najbolj veseli različnih iger in animacij, ter seveda česa sladkega.
Že pred tem je ravnateljica vrtca, mag. Breda Forjanič, potem ko je pozdravila vse prisotne, otroke, starše, sodelavke in sodelavce, ter številne goste, ki so prišli na 30. Cicibanov dan vrtca, dejala kako je rdeča nit letošnje zaključne prireditve vrtca 30 let poimenovanja tega vrtca po pesniku, pisatelju, prosvetnem in kulturnem delavcu Manku Golarju, po katerem so vrtec poimenovali leta 1989. „Kdo je bil Manko Golar? Kot je zapisno v jubilejni publikaciji, ki je izšla ob 70. obletnici Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona lahko ugotovimo, da je bil mnoga leta organizator občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, eden glavnih organizatorjev občinskega mladinskega pevskega festivala, utemeljitelj branja za bralno značko v naši občini, dolgoletni občinski odbornik in podpredsednik občine, republiški poslanec in delegat v republiški skupščini. Bil je tudi ravnatelj nižje gimnazije v Gornji Radgoni vse do njene ukinitve, leta 1958, nato pa ravnatelj osnovne šole v Gornji Radgoni in Radencih vse do upokojitve", je med drugim dejala ravnateljica, ki je izrazila upanje, da je vrtec vseh trideset let s ponosom nosili njegovo ime in se je ob tej priložnosti zahvalila tistim, ki so pred tridesetimi leti ta vrtec poimenovali.
Zasluga gre predvsem takratnemu pomočniku ravnatelja, Vinku Rousu, ki je bil idejni vodja in predlagatelj poimenovanja. Zahvala tudi družini Golar, ki je dala soglasje k poimenovanju in jim vsa ta leta stala ob strani in spremljala njihovo delo. „Zahvala pa tudi ustanoviteljici vrtca, Občini Gornja Radgona, njenemu županu in občinskim svetnicam in svetnikom, ki so nam omogočili, da ima danes, trideset let od poimenovanja, vrtec dobre prostorske in druge pogoje za uspešno in kakovostno delo in da si skupaj prizadevamo, da bi takšne zagotovili tudi tam, kjer so še priložnosti za izboljšanje. Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona je danes poznan in priznan v slovenskem prostoru in v tujini in prizadevali si bomo, da bo tako tudi ostalo", je dejala Breda Forjanič, ki je nagovor zaključila z besedami, da je cicibanov dan namenjen predvsem praznovanju, zato „naj namesto velikih besed govorijo otroci, njihova igra in ustvarjalnost".
Kljub temu gre zahvala vsem, ki so jim med letom pomagali z različnimi donacijami, med njimi; Podjetju Odelo, Štefanu Časaru za donirana lesena skiroja otrokom enote vrtca Črešnjevci,
Idi Potočnik za doniran material, ki so ga strokovne delavke uporabile pri izvedbi številnih likovnih dejavnosti otrok, vzgojiteljicama Tanji Krajnc in Hermini Holer in seveda otrokom v oddelku, ki so sodelovali v projektu Deluj EKO-Ohrani čebelo in smreko, kjer so s svojo aktivnostjo pridobili donatorska sredstva podjetij Hofer in Medex. Zahvalila se je županu občine Gornja Radgona, Stanislavu Rojku in njegovim sodelavcem za dobro, ažurno in kakovostno reševanje izzivov in vprašanj, s katerimi so se med letom srečevali; članicam in članom sveta zavoda in predsednici, Sabini Steyer Debeljak, za dobro sodelovanje in opravljeno delo; tudi svetu staršev in predsednici sveta, Janji Križan Sarjaš, za dobro sodelovanje v celem šolskem letu. Zahvala je namenjena tudi staršem, za dobro sodelovanje in pomoč pri vključevanju v različne vsebine in tematske sklope vrtca, kjer so se velikokrat izkazali kot odlični sodelavci. „Iskrena hvala tudi vsem staršem, ki se od vrtca poslavljate in boste svoje otroke vključili v OŠ. Hvala za zaupanje, ki ste ga izkazali z vključitvijo otrok v naš vrtec in verjamemo, da smo vaša pričakovanja izpolnili. Želimo vam veliko uspehov pri vzgoji vaših otrok, bodočim šolarjem pa veliko vedoželjnosti in novih znanj. Dragi starši, zaupajte jim, zmorejo in znajo veliko več, kot si mislimo odrasli in bodite ponosni na njihove dosežke; Hvala Petri Štirn Janota, za strokovni suport pri uvajanju pet-stopenjskega projektnega načrtovanja, vsem donatorjem, staršem, ki ste nam donirali različne materiale in vas morda danes nismo omenili. S skupnim delom smo dokazali, da zmoremo uresničevati vizijo vrtca: Skupni koraki vodijo k odličnosti. In nenazadnje - zahvala vsem mojim sodelavkam in sodelavce, za celoletno uspešno delo in tudi za to, da je danes vse pripravljeno in se naše druženje lahko začne.
Vsem skupaj želim veliko brezskrbnih dopustniških dni. Danes pa dobro počutje in aktivno sodelovanje v programu letošnjega Cicibanovega dne", so besede ravnateljice Forjaničeve.
Zaposleni v vrtcu, na čelu z ravnateljico, so bili veseli, da so se tudi letos zbrali na enem mestu vsi, ki so povezani v enovit zavod, ki sicer deluje na štirih lokacijah oz. v štirih enotah vrtca (v Gornji Radgoni, Črešnjevcih in Negovi). In tokratno skupno druženje je bila lepa priložnost, da so se skupaj igrali, telovadili, se zabavali in si izmenjali prijazne besede in nasmehe. Vrtec je lansko šolsko leto sodeloval v projektu Deluj eko ohrani čebelo in smreko. Prijavili so se na trajnostni natečaj in prejeli prvo denarno nagrado. Denar, ki so ga prejeli od podjetij Hofer in Medex so porabili za motorični kotiček z igrali, ki je hkrati začetek učne poti, ki poteka skozi park, naprej po nasipu reke Mure, skozi gozd do Lisjakove struge. Njihov namen je, da bi se na poti ustavili, opazovali, spoznavali in se skušali približati reki, drevesom, rastlinam in živalim. Prav omenjeni motorični kotiček, so tokrat slavnostno s prerezom traku, predali namenu.
Mnogi so se ob tej priložnosti spraševali, kaj je časovna kapsula, katero so na 30. cicibanovem dnevu pogosto omenjali? „Časovna kapsula je fizična kapsula, v kateri bomo shranili vaše vizije in želje glede življenja v letu 2035. Kapsulo bomo nato shranili na varno in jo znova odprli v letu 2035, ko bomo prejete vizije razstavili ob 100. obletnici vrtca in jih primerjali z resničnim stanjem", je dejala ravnateljica, ki je dodala: „Vizije so lahko karkoli. Lahko zapišete svoje želje glede vaše prihodnosti, prihodnosti vaših otrok ali celotne družbe. Lahko jih podpišete z imenom in priimkom, vzdevkom ali jih pustite anonimne. Vse vizije bomo shranili v fizično časovno kapsulo 2035".

Videoposnetek dela predstavitve enot vrtca Manka Golarja na Cicibanovem dnevu 2019


Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V radgonskem vrtcu pripravili tradicionalni, 30. cicibanov dan