Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!

 

Petkovim iz Benedikta so divje svinje „preorale" njivo s krompirjem in koruzo

Uničeni pridelkiNič kaj prijetne in vesele pomladi nima družina Petek iz Obrata, naselja ob cesti Benedikt – Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Najprej jim je nepričakovana slana ob koncu aprila skorajda v celoti uničila pridelek v sadovnjaku in vinogradu, delno pa tudi na vrtu. In ko so se morali sprijazniti z usodo, sta zakonca Damjan in Biserka, s tremi mladoletnimi otroki Blažem, Marušo in Mateom, ter babico oz. Damjanovo mamo Elizabeto, ki živi v sosednji starejši hiši, doživela nov šok. Na njivi, slab streljaj od hiše, tik ob gozdu pod hribčkom, kjer so imeli posejano koruzo in krompir, jih je namreč obiskala čreda divjih svinj, ki so skorajda v celoti uničile koruzo, ki je komaj sklila, krompir pa so le delno izruvale iz zemlje, tako da jim ne ostane drugo kot novo sejanje.

„Nesreče nas nenehno spremljajo in očitno se tega ne moremo znebiti. Menil sem, da bomo po takšni zmrzali, ko smo ostali praktično brez vsega imeli več sreče s koruzo in krompirjem, a nam tudi tukaj ni usojeno. Kot vidite, so divje svinje enostavno zasedle vse vrste koruze in vse izruvale, tako da ne ostane drugo, kot vnovično sejanje, a kaj, če se bo spet enako zgodilo. Kljub temu ne mislim obupati in sedaj bom spet njivo preoral in še enkrat posejal", nam pove mladi gospodar Damjan Petek, ko je s starešino LD Benedikt Janezom Čeplakom obiskal in si ogledal tisto kar so divje svinje pustile. Njegova mama Elizabeta pa dodaja: „Bilo je proti večeru, ko smo zaslišali kako divja svinja vabi svoje mladiče, da se ji pridružijo. In takrat sploh ni pametno hoditi v bližino, kajti v takšni situaciji je mama lahko za vsakogar zelo nevarna".
V celotni zadevi so nemočni tudi domači lovci, saj se po eni strani morajo držati zakonov, torej še posebej trenutno ne smejo ustreliti „storilcev" omenjenega kaznivega dejanja, kajti po eni strani gre za divjo svinjo, ki še doji prašičke, ter majhne prašiče, ki jih je prepovedano streljati, po drugi pa so odgovorni za nastalo škodo. Zato je starešina LD Benedikt Janez Čeplak o dogodku obvestil tudi Zavoda za gozdove Republike Slovenije, iz lastne blagajne pa bodo Petovkim nudili prvo pomoč. Poleg pomoči pri novi saditvi koruze na opustošeni njivi, za kar naj bi kupili semensko koruzo ter umetno gnojilo, sta se Petek in lovski starešina Čeplak, dogovorila da bodo kmalu tik ob njivi, ki je sedaj opustošena, v nekaj dnevih postavili novo opazovalnico in na ta način, s pogostim čakanjem na preži, ter morebitnim odstrelom, odgnali uničujočo divjad, zlasti divje svinje.
Sicer pa, letošnja pozeba, ki je močno zdesetkala vse pridelke družine Petek, ter zlasti uničila vinograd, in sedanji „obisk" divjih svinj, žal ni vsa smola, ki so jo v zadnjem času doživeli Petkovi. Ni dolgo od tega, ko jim je namreč strela zanetila požar na novi hiši, kjer je nastalo za več deset tisoč evrov materialne škode. Ob tem nam žalostna mama Elizabeta pove, kako so jim lisice (ali kune) pred nedavnim ubile, odnesle in pohrustale kar dva racaka, vsakega težkega okoli pet kilogramov. In kaj naj storijo proti divjadi, ki jim dela družbo v čudovitem naravnem okolju. Najbrž ne morejo nič, v kar se je prepričal tudi dolgoletni prvi benediški lovec Janez Čeplak, kateremu so kune pred nedavnim pokončale več deset fazanov, čeprav so slednji bili močno ograjeni. A za iznajdljivo kuno to ni bila ovira, saj slednje kopljejo tudi pod žičnato ograjo...
Petkovi pa niso edini kmetovalci, ki jim je na skrajnem severovzhodu Slovenije divjad povzročila velikansko škodo, bodisi na krompirju, koruzi, vrtninah in drugih poljščinah ter tudi travnatih površinah, sadovnjakih in vinogradih. Nekateri kmetovalci so svoje površine ogradili, drugi postavili električne pastirje, a tudi to ni večja ovira zlasti za veliko jelenjad, ki je trenutno, poleg divjih svinj, tudi najhujša nadloga kmetovalcev na skrajnem severovzhodu Slovenije. Nekoč je najhuje bilo na območju občin Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci, na Goričkem, kjer se nahaja t.i. lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, v zadnjih letih pa se vse skupaj širi proti Štajerski in celo proti Pohorju. Ker jim velika divjad, zlasti jeleni in divje svinje povzročajo vedno večjo škodo, niso redki tamkajšnji prebivalci, ki opuščajo kmetovanje ali to nameravajo storiti v kratkem. „Zakaj bi delali in krmili divjačino", razočarano pravijo posamezniki, ki vidijo vedno manj koristi od lastnega dela v kmetijstvu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".

Komentarji  

 
0 #1 Marija 07:23 18-05-2016
Jelenjad je v teh krajih ušla iz obore in dela škodo na njivah.Za to niso odgovorni lovci.Tudi divja svija ni avtohtona tukaj in je odgovornost države ne lovske družine.
Citat
 
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!