Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Smiljana „nadomestna" mama srnjima mladičema

 

Vedno več majhnih srnic ostane brez mame in brez pomoči ne more preživeti

Reševanje živaliGlede na to, da so pomladni meseci, še zlasti druga polovica maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi ugledna prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplicah, katero ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah.

Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.
Sama, poleg vsakodnevnih opravil, trenutno rešuje dve majhni srnici, saj jim je postala nekakšna nadomestna mama, ko jih je potrebno še posebej skrbno krmiti. Minulo sredo so ji pripeljali majhno, največ pet dni staro srnico, in sicer iz Rankovcev, kjer je bila povožena njena mama. Medtem ko so policisti reševali nesrečo so za majhno srnico poskrbeli domačini, pozneje pa jo je dežurni lovec LPN Fazan Beltinci pripeljal do Nabergojevih. Že naslednji dan so jih našli na spletu in majhno, največ dva dni staro srnico pripeljali kar s Koroške. „Vedeli so, da se ne smejo dotikati majhne srnice, a so videli v bližini tekati pse in so se bali, da je ne bi ubili, ker je močno cvilila in tako odkrila svojo pozicijo. Tako sedaj skušam obe krmiti z ustrezno hrano, da bosta preživeli in spet lahko šli v naravno okolje", pravi veterinarka Smiljana, ki dodaja, kako se takšnim živalcam najprej daje infuzija, nato sledi še ustrezno pripravljeno mleko, voda in vitaminski dodatki, dokler ne začne uživati trave. „Njeni" srnici sicer prosto sprehajajo po dvorišču, se družijo z mačkami, počivata in spita v posebnem prostoru, ki je pripravljen samo za njiju. Pri Nabergojevih bosta srnici tako dolgo, dokler ne bosta samostojno jedli, dokler se ne bosta sami znali pasti, morda celo do dva meseca. Ko bosta zrasli jo bodo spustili nazaj v naravo, po možnosti na območju, kjer sta najdeni, saj ju bosta mogoče takrat našli njuni mami srni, da bosta bolj varni in da se bosta potem lažje privadili v naravi, od koder sta bili pripeljani v Moravske Toplice.
„Žal se ne konča vsaka zgodba z mladimi živalmi srečno in uspešno, predvsem zaradi človeških napak", je razočarana Nabergojeva, ki pravi, da se stalež srnjadi znižuje, predvsem zaradi šakalov, ki so se naselili po Pomurju, ob tem ni volkov, da bi jih pregnali. Zniževanje srnjadi pa še posebej povzročajo povoženja, saj samo na tem območju letno zabeležijo okoli 1000 povoženj. Nabergojeva tudi dodaja, da jih pogosto kličejo v povezavi z majhnimi sovami, katere tudi prinašajo k njim, a veterinarka pojasnjuje: „Ptice se morajo učiti leteti in tudi če pride na tla ni nič narobe. Sova ima tako močne kremplje, da lahko spleže po deblu do svojega gnezda. Zato jih raje pustite pri miru, le če je poškodovana ji je treba pomagati", pravi Nabergojeva, ki ima trenutno skupaj s svojo družino in sodelavci ter tudi ljubitelji živali, dejansko veliko dela v povezavi z živalmi. Tako v skupinah in posamezno, v Križevcih in okolici, skušajo ujeti lisico, ki se je spet po krivdi človeka, ki je odvrgel plastiko v gozd, ujela v hudo past iz katere jo je potrebno nujno rešiti. „Gre gotovo za mlado lisico, ki je neizkušena in si je na glavo nabila plastično posodo. Če to kmalu ne odstranimo lahko živalca umre v hudih mukah. Brez hrane bi še zdržala nekaj dni, toda brez vode... Zato jo moramo čim prej odkriti in jo pripeljati v ambulanto, najprej na infuzijo, potem pa jo postopoma odpeljati na isto območje, kjer se bo znova privadila na naravo".
Sicer pa, v tem času, predvsem v drugi polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. „Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa si v svoji nevednosti mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenemu. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce potem mama ne pride več zraven. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. „Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji lahko damo samo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil takoj živalco odpelje do veterinarja in potem pričakujemo, da krivec krije škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. „Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že nekomu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeške prisotnosti".
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. „Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj močno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med., ki trenutno nadomešča mamo srnico za mladička, ki so ga prinesli iz Hotize. In očitno bo malček (na sliki mu veterinarka daje mleko) preživel, a gotovo bi mu bilo boljše, če bi zanj skrbela prava mama...
Ne dotikaj se me! Moja mama ni daleč!
Lovska zveza Slovenije, veterinarji in nevladne organizacije vseskozi vse obiskovalce narave opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo svoje mladiče in jih, med tem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Vsi kmetovalci so naprošeni, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja. Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo – če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna še sprejela, kasneje nič več. Čeprav takšna žival morda v ujetništvu (kar po naši zakonodaji tako ali tako ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno. Nebogljeno bitje potrebuje predvsem mir, da odraste.
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil nataknjena na nekajmetrsko palico), namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Obstajajo tudi naprave za odkrivanje mladičev, ki se vedno pogosteje uporabljajo. Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride do celo do pogina. Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način.
Po podatkih LZS je letno evidentiranih okoli tisoč pokosi srnjadi. Gre le za evidentirane pokose, število teh pa je gotovo višje od uradne statistike. „Vse kmetovalce vljudno naprošamo, da uporabljajo odvračala in upoštevajo navodila pravilne in prostoživečim živalim prijaznejše košnje. Zaradi spremljanja stanja populacij divjadi, pa jih naprošamo tudi, da lovskim družinam javljajo morebitne nesrečne primere pokosov", poudarjajo na LZS.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Smiljana „nadomestna" mama srnjima mladičema