Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ris – majhna mačka velike vrednosti

 

Letošnji mednarodni dan divjadi je bil posvečen velikim in malim mačkam, torej tudi risu, ki je dragocen simbol naše naravne dediščine, katerega izumrtje moramo preprečiti

Ris v SlovenijiMinulo soboto 3. marca, smo obeleževali mednarodni dan divjih oz. prosto živečih živali pod okriljem Združenih narodov, ki je bil letos posvečen velikim mačkam pod sloganom Velike mačke: ogroženi plenilci. Velike mačke so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih, a se danes mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem. In kakor je lev simbol Afrike, je ris dragocen simbol naše naravne dediščine. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. Zato Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) Adria v Sloveniji in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki ogrožajo preživetje risa.

„Ris živi skrivnostno življenje, zato je zbiranje znanstvenih informacij, ki omogočajo njegovo učinkovito upravljanje, velik izziv. Zavedamo se, da so lovci pomemben partner pri spremljanju populacije risa, in upamo, da bo skozi naš štiriletni projekt prišlo do izboljšanja sodelovanja in dolgoročne ohranitve te izjemne vrste velikih mačk na območju Dinaridov," je poudarila Irma Popović Dujmović iz WWF Adria. Izboljšanje sožitja med človekom in velikimi zvermi v Evropi, je cilj novega mednarodnega projekta LIFE EuroLargeCarnivores, ki se izvaja v 17 evropskih državah, WWF Adria pa ga izvaja na Hrvaškem in v Sloveniji.
Skozi projektne aktivnosti se bo izboljšala komunikacija z vsemi interesnimi skupinami, ki vplivajo na upravljanje z velikimi zvermi ter tako zagotoviti temelje za dolgoročno stabilno populacijo. Hkrati Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu skupaj s partnerji izvaja projekt LIFE Lynx v okviru katerega se bo na Hrvaškem in v Sloveniji znova naselilo risa iz Karpatov, da se ustavi parjenje med sorodniki, ki najbolj ogroža preživetje risa pri nas. Slovenski partnerji v projektu LIFE Lynx so: Zavod za gozdove - vodilni partner v Sloveniji, Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. „Edino upanje za rešitev risa na našem področju je obogatitev genskega materiala s ponovnim naseljevanjem novih osebkov. Celotna projektna ekipa je izredno vesela, da bomo ustavili izumiranje risa in ohranili biotsko raznovrstnost dinarskih gozdov," je zaključil Prof. Tomislav Gomerčić s Fakultete za veterinarsko medicino Univerze v Zagrebu.
Cilj EuroLargeCarnivores projekta je izboljšanje soobstoja ljudi in velikih zveri v Evropi s pomočjo komunikacije in čezmejnega sodelovanja. Projekt se sofinancira iz sredstev EU LIFE v višini 3.613.823 EUR, skupna vrednost projekta pa je 6.058.902 EUR. Štiriletni projekt skupnega dela in izmenjave znanja med deležniki se bo izvajal v 17 evropskih državah in petih geografskih regijah: Iberijske, Alpske, Karpatske, Srednje Evrope ter Finske in Skandinavije. V Sloveniji in na Hrvaškem delamo na naših populacijah velikih zveri – risa, volka in medveda. Glavni cilj projekta LIFE Lynx je preprečiti izumrtje populacije risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, kar se bo v prvi vrsti skušalo doseči z naselitvijo 14 risov iz Slovaške in Romunije na Hrvaškem in v Sloveniji. Uspešnost naselitve se bo spremljalo z znanstvenimi raziskavami, ki bodo vključevale spremljanje naseljenih živali in njihovih potomcev z avtomatskimi foto-kamerami in GPS ovratnicami, ter genetsko in okoljsko analizo. V okviru projekta se bo razvilo tudi rešitve za druge dejavnike, ki ogrožajo populacijo risa, kot sta razdrobljenost habitatov in krivolov. Države, ki sodelujejo v projektu, bodo uskladile in izboljšale upravljanje te ogrožene vrste in bodo pripravile vrsto strateških dokumentov za izboljšanje njihovega stanja. V projektu bodo izvedene tudi številne izobraževalne dejavnosti in promocija sobivanja z velikimi zveri.
Sicer pa, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ris – majhna mačka velike vrednosti