Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož

 

Pred radgonsko klavnico Panvita MIR so mirno protestirali borci za pravice živali, ki so proti mučenju in zakolu živali, proti prehranjevanju z mesom...

Živali PanvitaPodobno, kot že pred tem v Celju (Celjske mesnine), Mariboru (TMI Košaki) in še kje, kjer imajo klavnice za rejene živali, so se veganski aktivistke in aktivisti zbrali na mirnem shodu pred klavnico Mesne industrije Radgona, Panvita – MIR, v Gornji Radgoni. Bili so priča raztovarjanju, kot pravijo, teh „čutečih bitij, njihovim krikom, ko niso želeli s tovornjaka, saj živali čutijo, da jih čaka klanje, ki je v družbi dojemano kot nekaj normalnega", poudarjajo prisotni aktivisti, ki dodajajo, da so se v Gornji Radgoni zbrali že ob treh zjutraj, ko še večina ljudi spi.

„Takrat so v klavnico začeli voziti prašiče in pujse, ki so vsakodnevno nasilno umorjeni, saj ljudje še vedno mislimo, da so naše razvade pomembnejše od življenja drugega bitja", pripovedujejo v Celje Animal Save, ki so pripravili vigil v Gornji Radgoni, in pojasnjujejo, zakaj proteste začenjajo tako zgodaj: „Navadno živali za zakol v klavnico pripeljejo že zelo zgodaj zjutraj ali pa celo ponoči. Saj veste, daleč od oči ..." Pričakovanja protestnikov, ki so vsi zaposleni ali pa še študirajo, in ne živijo od podpore staršev ali socialnega, kot jim včasih očitajo, da nimajo kaj početi, seveda niso nadrealistična, kajti kot pravijo, se zavedajo, da s shodom ne bodo dosegli zaprtja klavnice.
„Tukaj stojimo za živali in če kaj povemo, da to počnemo v imenu teh živih bitij, ki vse čutijo le povedati ne vedo. S svojo prisotnostjo pred klavnicami želimo pokazati, da življenja živali ne bodo ugasnila neopaženo. Hočemo pokazati, da jih vidimo. S svojim delovanjem želimo osvetliti problematiko uporabe in izkoriščanja živali, saj smo prisotni na samem kraju, kjer se krivica dogaja. S tem želimo problematizirati klanje in uporabo živali", še pravi Maja Kralj iz ekipe Animal Save Slovenija. Organizatorji se zavedajo, da je mučenje in ubijanje rejnih živali po vsem svetu - realnost, ki je ljudem namerno zakrita. Zato jim skušajo približati zgodbe posameznih živali, ki „jih vidimo pred klavnico ter jim te živali predstaviti kot čuteče posameznice in posameznike v želji, da bi ljudje prenehali podpirati njihovo nepotrebno izkoriščanje. Apeliramo na prenehanje uporabe živali in smo usmerjeni v čas, ko bo zasužnjevanje živali nekaj nezaslišanega".
Med udeleženci protesta v Gornji Radgoni smo sicer tudi slišali, da je kljub dostopnosti do informacij „veliko ljudi šokiranih, ko vidijo posnetke zasužnjenih živali v mesni, mlečni, jajčni, farmacevtski, zabavni, modni industriji in drugod. Če smo proti izkoriščanju, že razmišljamo vegansko, kar pomeni ravno to, da nasprotujemo vsakršni uporabi in izkoriščevanju živali. Človek, ki prav tako spada med živali, lahko z vegansko prehrano dobi vse, kar njegovo telo potrebuje". Zato skušajo s protesti spremeniti mnenje vsaj posameznikov, žal pa njihove aktivnosti v nekoliko odročni industrijski coni v Gornji Radgoni ni videlo in doživelo. Nekaj ljudi pa je vseeno videlo številne žalostne transparente in plakate, na katerih niso manjkale podobe mučenih in ubitih živali, zraven so tudi različne parole, ki naj bi čim več ljudi odvrnile od uživanja mesa in drugih živalskih proizvodov. Aktivisti so tudi povedali, da s svojimi protestom ne kritizirajo delavcev klavnice, ki le opravljajo svoje delo, ampak opozarjajo na problematiko zlorabe živali. Protestniki se živalim približajo, jih pobožajo in fotografirajo. „Javnosti želimo pokazati obraze živali, ki jih peljejo v zakol. Ljudje lahko tako spoznajo, da se za njihovim zrezkom skrivajo nekoč žive oči," še pojasnjujejo protestniki, ki mirni shod organizirajo vsak mesec. Cilj aktivistov je, da bi podporniki gibanja stali pred vsako klavnico v Sloveniji, enkrat pa tudi pred vsako klavnico na svetu...
Kaj je vigil?
Vigil je, ko se enako miselni posamezniki zberejo pred klavnico, da so priča nedolžnim živalim, ki jih ubijajo za prehrano ljudi. „Smo mirni, živalim damo ljubezen in sočutje ter dokumentiramo grozljivo krivico, ki se jim dogaja. Živalska industrija uspeva na tajnosti. Skozi pričevanje preusmerimo pozornost na grozljivo resnico, da bi povečali ozaveščenost javnosti in pomagali prekiniti neresnico. Biti del tem dogodkom ima močan vpliv na naš odnos in delovanje do teh čutečih bitij. Biti priča in čutiti njihovo trpljenje, jih videti kot edinstvena in čuteča bitja, bo okrepilo našo odločnost, da končamo to krutost".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož