Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Lutvercih so pripravili razstavo perutnine, zajčkov, na ogled pa tudi pitoni

( 1 Ocena ) 

Sternišovi in sosedje ne potrebujejo budilke

Razstava malih živaliLani novembra je na radgonskem območju bilo ustanovljeno Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Gornja Radgona, ki ima sedež na Aženskem Vrhu 15, in katerega predsednica je Andrejka Serdt. Eden izmed članov z največ živali je gotovo Viktor Sterniša iz Lutvercev 74 v Apaški dolini, ki je skupaj s partnerko Polono Potočnik minulo soboto pripravil svojo prvo razstavo, na kateri je skupaj s še enim članom omenjenega društva pripravil razstavo pasemskih kokoši, zajčkov in plazilcev; s slednjimi, šlo je za mladiče kraljevega pitona, se je predstavil Gal Pušnik iz Spodnjega Konjišča. Da se je Sterniša pravilno odločil za razstavo malih živali je potrdilo tudi dejstvo, da so si jo prišli ogledat prav vsi sosedje, skupaj jih je bilo skoraj 300, torej le nekoliko manj kot vas Lutverci premore prebivalcev. Vsi, ne le otroci, so si z veseljem ogledali razstavljeno perutnino, kjer so prevladovale kokoši, bilo je tudi nekaj prepelic, dva zajca in omenjeni pitoni.

„Vesel sem, da so tudi sosedje lepo sprejeli našo idejo o razstavi. Prav njim sem želel predstaviti svojo perutnino, brez katere sedaj več ne bi mogli živeti. Začeli smo z malim številom, sedaj pa je že več kot 100 različnih kokoši in druge perutnine, saj je sedaj že veliko mladine, kajti večina se je zvalila že februarja in marca", nam je povedal gospodar Viktor, ki dodaja, da, odkar imajo kokoške, pravzaprav peteline, sploh ne potrebujejo budilke, pa ne samo njihova družina, temveč tudi nekateri bližji sosedje, ki pa se nič ne jezijo, da kateri izmed petelinov začnejo s svojo glasbo že okoli četrte ure zjutraj.
Viktor Sterniša nam je tudi razložil, da je v njegovem "kürečjaku" kar nekaj različnih pasem, v ospredju pa so: Svilenke, kolumbijske Brahme, Pavlovske kokoši, Zlati fenix, Viandote, Italijanke, Aurokane ipd. Zanj so nekaj posebnega Pavlovska (ruska) kokoš, ki je redkost v Sloveniji in je odporna na mraz in zimo. Gostitelj nam je predstavil tudi nekatere svoje druge kure. Tako so svilnato kokoš ali svilenko križali z več azijskimi pritlikavimi pasmami, da so v začetku 20. stoletja dobili kokoš, ki jo poznamo dandanes, pravzaprav sploh ni videti kot kokoš, spominja bolj na pernato žogo, saj na prvi pogled skorajda ne bi mogli oceniti, kje ima glavo in kje ima rep. Njena prikupnost se je do danes samo povečevala, in se je ustalila tudi na naših tleh. Za takšno povpraševanje in zanimanje pa imamo več razlag: Prva je nedvomno njena prikupnost in nenavadnost. Sledi ji kopica karakternih lastnosti, mimo katerih preprosto ne moremo iti - kljub temu, da so njena jajca majhna, je ta pasma kokoši pridna nesnica, znese okoli 110 jajc/leto. Je zelo mirnega značaja in ni nagnjena k prekomerni hoji, zato jo bomo zlahka obvladovali. Pasma je idealna za popestritev vašega domačega vrta in okolice, zaradi svoje velikosti ne potrebuje prav veliko prostora. Njena barva je bela, črna, modra, samonikla, rumena, jerebičasta, srebrno-siva in rdeča. Teža je 600 g (petelin) in 500 g (kokoš), namen reje so jajca belo rožnate barve, in tudi okras.
Kokoši Marans so pasma, ki seže v leto 1895, iz francoskega mesta Maran, po katerem ima pasma tudi ime. Ker se mesto nahaja na območju s slabimi vremenskimi razmerami, imajo piščanci Marans pasme dobro odpornost na slabe pogoje. Maran kokoši so izjemno lepe ptice. Imajo različne barve od črno-tan na baker v srebrni in beli barvi. Najpogostejši predstavniki Marans piščancev so črne in bakrene barve. Piščanci te pasme imajo perje popolnoma črno z zlato verižico okoli vratu. Petelini so svetlo zlati s pikami na prsih, perje odzadaj je rdečkasto obarvano. Rep je črn z modrim odtenkom. Slednji je zelo cenjen med rejci kot ptica. Najbolj priljubljena barva perja je še vedno pšenična. Petelini so s svetlo zlatim perjem na vratu in prsih. Samice so prijetno rumeno ali zlato-rdeče barve, včasih tudi rjave. Letno lahko znesejo okoli 150 jajc, ki so zelo velika – 65 do 70 gramov, njihov okus pa je izjemen.
Plemenska Australorp kokoš izvira iz Avstralije v 20-ih letih 19. stoletja. Rejci naj bi dobili piščanca z lastnostmi visoke nesnosti jajc in odličnega mesa. Najprej Australorp ni bila znana in je bila poznana samo v ZDA in Avstraliji. Kmalu so postavili rekord pri proizvodnji jajc, v povprečju 309 jajc na kokoš brez uporabe umetnih svetlobnih in krmnih dodatkov. Kasneje so Evropejci izpopolnili pasmo, posledično pa se je povprečna teža piščanca zmanjšala za približno kilogram. Kokoši te pasme imajo uravnotežen značaj. Trup ima tržno vrednost zaradi dejstva, da je koža na piščancih bela, kljub črnemu perju. Osnova prehrana odraslih piščancev so: žita, koren-gomolji, meso in kostna moka, zelenice, zelenjava, otrobi, kvas...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali V Lutvercih so pripravili razstavo perutnine, zajčkov, na ogled pa tudi pitoni