Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

 

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Pred tem, vse od leta 1958 so skupaj najprej tri razrede greli klopi v šolskih prostorih OŠ dr. Janka Šlebingerja, nato še pet let na gradu. Niso vedno bili eni in isti sošolci, saj so nekateri zaostajali, drugi so jih dočakali, v vsakem primeru pa jih je 66, junija 1966 končalo šolanje.
In prav ti so v teh mrzlih zimskih dneh, dobrega pol stoletja pozneje, imeli svoje srečanje ob 50-letnici konca osnovne šole. Že nekaj časa pred tem je zadevo v svoje roke vzel nekdanji policist Milan Podhostnik, zraven pa še nekaj nekdanjih sošolcev in sošolk, tako da se je začelo iskanje vseh po Sloveniji in tujini živečih vrstnikov. Zelo težko je bilo na oveneli fotografiji osmošolcev izpred 50, še huje prvošolčke izpred skoraj šestdesetih let, prepoznati vse otroke, katere je bilo potrebno povabiti. In vse se je izteklo uspešno, tako da je že prišlo do srečanja, večine izmed omenjenih 66. Prišlo jih je namreč 49 in učitelj Gustek (osem jih je že umrlo), ki je opravičen in neopravičen izostanek zapisal za devet nekdanjih učenk in učencev.
Po pol stoletja se je zelo prisrčno srečanje generacije, sedaj samih upokojencev, začelo prav v obnovljenem radgonskem gradu. V preteklih letih večinoma uspešni gospodje in gospe, očetje in mamice, ter dedki in babice, so najprej imeli vodeni ogled grajskih soban, nekdanjih učilnic, kjer so se spominjali, kje so sedeli, kje je stala tabla, kje so telovadili... Spominov ni manjkalo, zanimivo pa je bilo že prvo srečanje, saj se nekateri dejansko niso srečali ali videli že več desetletij, tako da so se med sabo morali znova spoznavati in obujati spomine s stare nekoliko obledele slike iz leta 1958. Nekateri so prišli celo iz Nemčije, pa Avstrije (Peter Avguštin ni uspel priti z Nove Zelandije op.p.), nekateri iz drugih slovenskih mest in krajev, večina pa le iz radgonskega območja, kjer živijo od rojstva. In dejansko so si imeli kaj povedati, zato so si čas za pogovor vzeli po zelo zanimivem in prisrčem zbiranju in slikanju pred obnovljenim gradom, v grajski kleti, kjer seveda ni manjkalo žlahtne penine iz Radgonsko-Kapelskih goric. Pravi 'verzi' za srečanje na gradu in nato v Gostišču pri Nadi v Šratovcih, bi gotovo bili: »Ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil. Ne hodi za menoj, morda ne bom hodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj« – »Kako prav je povedal pesnik, se zavedamo tudi mi, ki smo se danes po 50 letih odkar so se za nami zaprla vrata osnovne šole zbrali, da bi obujali spomine na tiste brezskrbne šolske dni, ki so tako hitro pretekli. Kako lepo je bilo takrat, kako brezskrbno je bilo naše življenje, smo se zavedli šele po mnogih letih pravega življenje; življenja, katerega čas je bil napolnjena z ljubeznijo, srečo, veseljem in mnogokrat tudi z žalostjo – bridkostjo, ki sta zapustili sled v naših srcih in tudi na naših obrazih. A nocoj nismo tu zato, da bi pretakali solze po že zdavnaj preživetem; nasprotno. Zbrali smo se, da bi podoživeli vse tiste lepe trenutke, ki so tako hitro zbrzeli mimo nas, da bi se pogovorili, razveselili in dodali našemu življenju še en lep, nepozaben doživljaj, ki ga bomo zapisali v našo knjigo spominov«, kot je bilo slišati na prisrčnem srečanju „Pri Nadi", kjer nekatere dočakal nov dan.
Dogovorili so se tudi, da bodo medsebojni kontakti ostali pogostejši, hkrati pa da bo naslednje skupno srečanje čez pet let, ko bodo obeležili svoje 70-letne osebne jubileje in 55 letnico končanja osnovnega izobraževanja.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...