Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maturirali so pred davnimi 65 leti

 

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Šlo je za 65-obletnico mature, zato je nekdanje maturante in sošolce, med katerimi je tudi nekdanji mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, sprejel tudi aktualni ravnatelj I. Gimnazije MB, prof. Herman Pušnik, ki jim je razdelil nekaj zbornikov Prve gimnazije. Po ogledu šole in klepetu z vodstvom so „mladostniki" nadaljevali srečanje v nekdanjem hotelu Piramida (danes: Mercure hotel v City centru) v Mariboru. Med jubilanti je bilo lepo število uglednih javnih, kulturnih in gospodarskih delavcev, poleg dr. Krambergerja tudi Zora Hudales in mnogi drugi. Zanimivo, kar pet sošolcev izvira iz Lenarta v Slovenskih goricah, sami ugledni državljani, poleg nadškofa Krambergerja in organizatorja Matjašiča, še: Ivan Bardun, Mirko Malek in Fric Kramberger. Na biserno srečanje maturantov so povabili tudi Toneta Goznika, ravnatelja OŠ Voličina, ki je gostil njihovo zlato maturo, tokrat pa je slavljencem predal nekaj zbornikov „Šolarček in okno v svet".

Čeprav so nekateri izmed nekdanjih maturantov že odšli, nekateri so oslabeli in se težje gibljejo, se je tokratnega srečanja od 34 vabljenih oziroma še živečih sošolcev, udeležilo 12 prijateljic in prijateljev, vsi so starejši od 82 let. Ob igranju maturantske himne Gaudeamusa (Veselimo torej se), je Polda prebral imena sošolcev, ki so se poslovili, a je branje zaključil z besedami: Tako odhajamo, vendar ostajamo skupaj! Trio sester Nedeljo iz prleških Savcev so nato zapele pesmico Dere sen jas mali bia, ki je najbolj spominjala na prve korake maturantov v življenju, pozneje pa še pesem Zabučale gore, zašumeli lesi, oj mladosti moja, kam odšla si, kje si. Tudi sošolka Zora Hudales Travner je prebrala nekaj svojih pesmi. Po napitnici so se fantje spomnili „stare šole", saj so dekletom izročili vrtnice, prižgali so tudi v vodi plavajoče svečke ter razdelili majhne voščilnice, namenjene sošolcem, ki zaradi bolezni niso mogli na priti na praznovanje. Tisti, ki so bili pa so se imeli zelo lepo, po kosilu, kjer so domači gostinci pripravili poseben meni, pa je stekel živahen klepet, obujali so spomine na mlade dni, na čase, ko so skupaj „gulili" gimnazijske klopi, kovali načrte za življenje, se veselili mladosti, si pomagali pri premagovanju težav, se soočali z mladostniškimi problemi, se prvič zaljubili, včasih jezni na vse svet..., na koncu pa nadvse ponosni, da so opravili zrelostni izpit, ki jih je popeljal na fakultete, ter v tvorno in ustvarjalno življenje. Kljub zrelim letom pa smo se lahko prepričali, da so ljudje tudi po osmem desetletju pripravljeni na humor, duhovitost in tudi zbadanje.

V takšnem prijetnem vzdušju smo med drugim izvedeli tudi, da je veliko maturo na Prvi mariborski gimnaziji, v šolskem letu 1953/54, v dveh oddelkih, opravilo 53 dijakov. Pred 15 leti, na srečanju ob 50-letnici mature, v gostišču Kmečka trta v Voličini, je bilo 37 maturantov, deset let pozneje pa le še 25. V zadnjih letih se srečujejo vsako leto, na istem mestu, v Mariboru, ob bisernem jubileju, 65-letnici pa jih je bilo komajda 12. „Torej, kot sem dejal, tako pač je, odhajamo, a vendar ostajamo skupaj", nam je povedal zelo razgledan, neutruden in zgovoren organizator srečanja Polda Matjašič iz Lenarta, ki je vse podatke imel kar v malem prstu. Zaupal nam je tudi zanimivo „skrivnost", da so v „A" razredu bili večinoma dijaki z dežele, torej vozači, ki so vsa leta gojili tovariške in prijateljske vezi ter odnose. Iz omenjene generacije so mnogi dijaki po gimnaziji postali ugledne osebe, doktorji znanosti, profesorji, zdravniki, stomatologi, veterinarji, pravniki, farmacevti, inženirji, učitelji..., celo generala JLA so imeli za sošolca. Poldi (in ne samo on) je še posebej ponosen na upokojenega nadškofa, dr. Franca Krambergerja, ki je bil velik prijatelj in na koncu najboljši dijak generacije na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Pravzaprav so vsi bili dobri, kaj dobri, odlični, kar potrjujejo tudi danes, 65 let pozneje. In gotovo bodo mnoga njihova dela živela še naprej, kot je vedno poudarjal Poldi Matjašič, kot denimo „pisemce" Cirila Vreča, dr. stomatologije in čeljustne kirurgije, direktorja ZD Adolfa Drolca, ki je pred dvema letoma umrl, ob 60-letnici mature pa je, pod sloganom: Tako hitro je minil čas (The Time gas passed so quickly; Tak bistro prašjol vremja; Hic velociter transit tempus), med drugim zapisal: Po opravljeni maturi nam je uspelo tudi to, da nas je večina šla študirat naprej na višje šole in na univerzo. Generacija dijakov 1949/54 je bila, gledano iz zgodovinske distance, dokaj uspešna. Dala je številne dobre in tudi vrhunske strokovnjake in top menedžerje v veliko gospodarskih in družbenih poslovnih sistemih. Dala je umetnike, dala je univerzitetne diplomirane inženirje v več tehničnih panogah, dala je srednje, višje in diplomirane medicinske sestre, dala je doktorje in primarije v medicini in stomatologiji ter v veterinarski medicini, dala je profesorje, srednješolske in univerzitetne, dala je poznane športnike, dala je magistre in doktorje znanosti, dala je nadškofa in vojaškega generala. Vsi ti strokovnjaki so bili zelo potrebni, bili pa so tudi zelo ustvarjalni, saj so nekateri naši sošolci delali tudi na zelo odgovornih in vodilnih delovnih mestih... Naša marljivost in delovnost sega že v šolske klopi. Sošolci smo si v težavah radi pomagali. Pomagali pa smo tudi širši družbeni skupnosti. Ko je v Mariboru zapadlo veliko snega, smo z veseljem zapustili šolske klopi in pomagali čistiti pločnike in ulice. Ker je vojna zapustila strahotna razdejanja, so se dijaki tudi iz naše gimnazije priključili mladinskim delovnim brigadam, ki so gradile proge in ceste. Gradili smo tudi Maribor. Iz teh delovnih akcij so se nekateri vrnili kot udarniki...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Maturirali so pred davnimi 65 leti