Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Maturirali so pred davnimi 65 leti

 

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Šlo je za 65-obletnico mature, zato je nekdanje maturante in sošolce, med katerimi je tudi nekdanji mariborski nadškof dr. Franc Kramberger, sprejel tudi aktualni ravnatelj I. Gimnazije MB, prof. Herman Pušnik, ki jim je razdelil nekaj zbornikov Prve gimnazije. Po ogledu šole in klepetu z vodstvom so „mladostniki" nadaljevali srečanje v nekdanjem hotelu Piramida (danes: Mercure hotel v City centru) v Mariboru. Med jubilanti je bilo lepo število uglednih javnih, kulturnih in gospodarskih delavcev, poleg dr. Krambergerja tudi Zora Hudales in mnogi drugi. Zanimivo, kar pet sošolcev izvira iz Lenarta v Slovenskih goricah, sami ugledni državljani, poleg nadškofa Krambergerja in organizatorja Matjašiča, še: Ivan Bardun, Mirko Malek in Fric Kramberger. Na biserno srečanje maturantov so povabili tudi Toneta Goznika, ravnatelja OŠ Voličina, ki je gostil njihovo zlato maturo, tokrat pa je slavljencem predal nekaj zbornikov „Šolarček in okno v svet".

Čeprav so nekateri izmed nekdanjih maturantov že odšli, nekateri so oslabeli in se težje gibljejo, se je tokratnega srečanja od 34 vabljenih oziroma še živečih sošolcev, udeležilo 12 prijateljic in prijateljev, vsi so starejši od 82 let. Ob igranju maturantske himne Gaudeamusa (Veselimo torej se), je Polda prebral imena sošolcev, ki so se poslovili, a je branje zaključil z besedami: Tako odhajamo, vendar ostajamo skupaj! Trio sester Nedeljo iz prleških Savcev so nato zapele pesmico Dere sen jas mali bia, ki je najbolj spominjala na prve korake maturantov v življenju, pozneje pa še pesem Zabučale gore, zašumeli lesi, oj mladosti moja, kam odšla si, kje si. Tudi sošolka Zora Hudales Travner je prebrala nekaj svojih pesmi. Po napitnici so se fantje spomnili „stare šole", saj so dekletom izročili vrtnice, prižgali so tudi v vodi plavajoče svečke ter razdelili majhne voščilnice, namenjene sošolcem, ki zaradi bolezni niso mogli na priti na praznovanje. Tisti, ki so bili pa so se imeli zelo lepo, po kosilu, kjer so domači gostinci pripravili poseben meni, pa je stekel živahen klepet, obujali so spomine na mlade dni, na čase, ko so skupaj „gulili" gimnazijske klopi, kovali načrte za življenje, se veselili mladosti, si pomagali pri premagovanju težav, se soočali z mladostniškimi problemi, se prvič zaljubili, včasih jezni na vse svet..., na koncu pa nadvse ponosni, da so opravili zrelostni izpit, ki jih je popeljal na fakultete, ter v tvorno in ustvarjalno življenje. Kljub zrelim letom pa smo se lahko prepričali, da so ljudje tudi po osmem desetletju pripravljeni na humor, duhovitost in tudi zbadanje.

V takšnem prijetnem vzdušju smo med drugim izvedeli tudi, da je veliko maturo na Prvi mariborski gimnaziji, v šolskem letu 1953/54, v dveh oddelkih, opravilo 53 dijakov. Pred 15 leti, na srečanju ob 50-letnici mature, v gostišču Kmečka trta v Voličini, je bilo 37 maturantov, deset let pozneje pa le še 25. V zadnjih letih se srečujejo vsako leto, na istem mestu, v Mariboru, ob bisernem jubileju, 65-letnici pa jih je bilo komajda 12. „Torej, kot sem dejal, tako pač je, odhajamo, a vendar ostajamo skupaj", nam je povedal zelo razgledan, neutruden in zgovoren organizator srečanja Polda Matjašič iz Lenarta, ki je vse podatke imel kar v malem prstu. Zaupal nam je tudi zanimivo „skrivnost", da so v „A" razredu bili večinoma dijaki z dežele, torej vozači, ki so vsa leta gojili tovariške in prijateljske vezi ter odnose. Iz omenjene generacije so mnogi dijaki po gimnaziji postali ugledne osebe, doktorji znanosti, profesorji, zdravniki, stomatologi, veterinarji, pravniki, farmacevti, inženirji, učitelji..., celo generala JLA so imeli za sošolca. Poldi (in ne samo on) je še posebej ponosen na upokojenega nadškofa, dr. Franca Krambergerja, ki je bil velik prijatelj in na koncu najboljši dijak generacije na Prvi gimnaziji v Mariboru.

Pravzaprav so vsi bili dobri, kaj dobri, odlični, kar potrjujejo tudi danes, 65 let pozneje. In gotovo bodo mnoga njihova dela živela še naprej, kot je vedno poudarjal Poldi Matjašič, kot denimo „pisemce" Cirila Vreča, dr. stomatologije in čeljustne kirurgije, direktorja ZD Adolfa Drolca, ki je pred dvema letoma umrl, ob 60-letnici mature pa je, pod sloganom: Tako hitro je minil čas (The Time gas passed so quickly; Tak bistro prašjol vremja; Hic velociter transit tempus), med drugim zapisal: Po opravljeni maturi nam je uspelo tudi to, da nas je večina šla študirat naprej na višje šole in na univerzo. Generacija dijakov 1949/54 je bila, gledano iz zgodovinske distance, dokaj uspešna. Dala je številne dobre in tudi vrhunske strokovnjake in top menedžerje v veliko gospodarskih in družbenih poslovnih sistemih. Dala je umetnike, dala je univerzitetne diplomirane inženirje v več tehničnih panogah, dala je srednje, višje in diplomirane medicinske sestre, dala je doktorje in primarije v medicini in stomatologiji ter v veterinarski medicini, dala je profesorje, srednješolske in univerzitetne, dala je poznane športnike, dala je magistre in doktorje znanosti, dala je nadškofa in vojaškega generala. Vsi ti strokovnjaki so bili zelo potrebni, bili pa so tudi zelo ustvarjalni, saj so nekateri naši sošolci delali tudi na zelo odgovornih in vodilnih delovnih mestih... Naša marljivost in delovnost sega že v šolske klopi. Sošolci smo si v težavah radi pomagali. Pomagali pa smo tudi širši družbeni skupnosti. Ko je v Mariboru zapadlo veliko snega, smo z veseljem zapustili šolske klopi in pomagali čistiti pločnike in ulice. Ker je vojna zapustila strahotna razdejanja, so se dijaki tudi iz naše gimnazije priključili mladinskim delovnim brigadam, ki so gradile proge in ceste. Gradili smo tudi Maribor. Iz teh delovnih akcij so se nekateri vrnili kot udarniki...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Maturirali so pred davnimi 65 leti