Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Razvoj denarnih sistemov

 

Jože Rogan

RAZVOJ DENARNIH SISTEMOV V SLOVENSKIH DEŽELAH OD ZAČETKA 19. STOLETJA DO DANES

V preteklosti so posamezna področja današnje 1 kronaSlovenije spadala pod različne imperije. S pojavom ali razpadom določenih političnih gospodarjev na naših tleh, je bila kot nujna posledica sprememba denarnega sistema. Znatno škodo je pri teh transakcijah utrpelo prebivalstvo, saj je bilo potrebno ob zamenjavi dati več enot stare valute za eno enoto nove valute, v kolikor pa je bila menjava 1:1 (ali "al pari"), je bila nova valuta manj vredna, ker je bila njena kupna moč manjša.

 

Zadnjih dvesto let so se denarni sistemi v naših krajih večkrat menjali, zato si v nadaljevanju na kratko oglejmo ta razvoj približno od leta 1800 do današnjih dni.

V prilogi so prikazani nazivi posameznih valut in njihove manjše enote, ter datumi in menjalna razmerja današnjih dni.

Denarne razmere v XVI stoletju so bile zapletene. Krožilo je namreč veliko vrst denarja različnih vrednosti. Kljub temu je bil tako v južni Nemčiji kot tudi v naših deželah najbolj razširjen goldinar nemške vrednosti ali renski goldinar. Računi uraške tiskarne so vodeni večinoma v goldinarjih nemške vrednosti, nekajkrat pa se pojavljajo tudi tolarji, tako za naše kot za nemške dežele. Goldinar se je delil še na manjše enote: na 60 krajcarjev in 240 denaričev. Med krajcarjem in goldinarjem je bil še bacn (po slovensko tudi repar), ki je bil vreden 4 krajcarje. Obstajale so se druge enote, ki se pa v naših računih ne pojavljajo. Vrednost tolarja je bila nekoliko višja od vrednosti goldinarja. Tako imamo zabeleženo, da je veljal 70 krajcarjev, v nekaterih primerih (npr. v Stuttgartu) pa le 68 krajcarjev1.

Glavna denarna enota v predmarčni dobi na našem ozemlju je bil goldinar (gld) ali forint (ft) konvencijske veljave, ki se je delil na 60 krajcarjev (kr). Konvencijska veljava ima svoje ime po konvenciji med Avstrijo in Bavarsko, sklenjeni leta 1753, ki so se ji pridružile pozneje še druge države. V veljavi je bila vse do leta 1858. Konvencija je določala, da bodo iz Kölnske marke čistega srebra (na Dunaju 0,23389 kg) kovali 20 goldinarjev. En goldinar je imel torej 11,6945 gramov srebra. Kovali so srebrnike po 2 in po en goldinar; čistina je znašala pri obeh 833 tisočink. Srebrnik za 2 gld je tehtal 28 gramov, srebrnik za 1 gld pa 14 gramov. Srebrniki za 20, 10, 5 in 3 krajcarje so imeli manjšo čistino: srebrnik za 20 kr 583 tisočink, srebrnik za 10 krajcarjev 500 tisočink; v vojnih časih so bili kovanci za 3 krajcarje iz bakra, brez srebra. Drobiž je bil bakren. Kovali so novce po l krajcar, po pol in četrt krajcarja. Četrt krajcarja je bil torej najmanjši znesek, ki se ga je dalo poravnati z denarjem.

Bankovce so tiskali po 1000, 100, 50 in 10 gld. S papirnatim denarjem so bile v času fracoskih vojn velike težave. Tiskali so papirnati denar tudi za manjše zneske, za 2 in 1 gld pa tudi za še manjše vrednosti. Natisnili so mnogo preveč denarja, posledica je bila inflacija. Stanje se je popravilo šele po letu 1816, ko so ustanovili privilegirano avstrijsko nacionalno banko. Večino predmarčne dobe je poleg konvencijske veljave obstajala tudi dunajska veljava za papirnat denar iz leta 1811 (tako imenovani Einlösungsscheine) in 1813 (Antizipationsscheine). Ta papirnat denar je bil vreden le dve petini konvencijskega denarja.

Konvencijski in dunajski denar sta krožila istočasno, zato moramo biti pri branju zneskov iz predmarčne dobe zelo previdni, saj jih nekje navajajo v konvencijski veljavi, nekje v dunajski, nekje pa brez pojasnila, tako da smo v zadregi, ker ne vemo, za katero veljavo gre. Na Štajerskem je bilo denarja dunajske veljave veliko, na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc pa ne, vendar zneske tudi tu kdaj pa kdaj navajajo v dunajski veljavi.

Konvencijsko veljavo navajajo s kraticami CW, CM (Conventionsmünze), MM (Metalmünze) ali s podatkom "v srebru", dunajsko s kratico WW (Wiener Währung)2.

DENAR V POSAMEZNIH OBDOBJIH

 

Denar v posameznih obdobjih

 

RAJNŠKI je bil domači naziv za GOLDINAR.

SEKSAR je bil deseti del GOLDINARJA ali 6 krajcarjev.

 

MENJALNO RAZMERJE OB SPREMEMBAH DENARJA

 

Menjalno razmerje

 

Navedeni tečaji so bili uradni in uporabljeni pri preračunavanju prihrankov na hranilnih vlogah.

Januarja 1945 je bila ustanovljena vrhovna komisija za zamenjavo denarja. V Sloveniji je bil denar zamenjan med 30. junijem in 9. julijem 1945.

Lastniki denarja so lahko takoj zamenjali denar do vrednosti 5.000 din, nad to vsoto pa šele po 15 juniju 1945 v treh mesecih. Pri vsoti nad 5.000 din je bil pri menjavi obvezen davek, ki je bil progresiven od 5 do 7%.

VIRI:

-Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem-razni avtorji

-Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem (D.Guštin)

-Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem (Z.Čepič)

OPOMBE:

(1) Vinko Rajšp, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem.

(2) Vasilij Melik, Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem

(3) CW Conventions Währung, Konvencijska veljava na ozemlju nekdanjih Ilirskih provinc.

(4) WW Wiener Währung, Dunajska veljava, uporabljena na Štajerskem.

(5) Občini G.Radgona in Ljutomer sta bili pod Nemško okupacijo.

(6) Občini M.Sobota in Lendava sta bili pod Madžarsko okupacijo

Nahajate se: MKR Obrti in gospodarstvo Razvoj denarnih sistemov