Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji

 

Tudi v Pomurju "Radi imamo domače"!

Radi imamo domače"Najboljši sosed" Mercator in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravila srečanje Akademije Radi imamo domače. Mercator v sodelovanju z ZZS za obstoječe in potencialne nove dobavitelje ponudbe Radi imamo domače v maju in juniju organizira devet prireditev izobraževalne in družabne narave. Prireditve so namenjene mreženju in neformalnemu druženju, na njih pa lokalni pridelovalci in proizvajalci pridobijo uporabna znanja s področja dobave, prav tako lahko predstavnike Mercatorja povprašajo za konkretna pojasnila in usmeritve glede postopkov in pogojev dobave.

Tako se Mercator želi še tesneje povezati z lokalnimi dobavitelji. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših lokalnih proizvajalcev, označena z rdečim srčkom Radi imamo domače, pomeni nadgradnjo Mercatorjeve ponudbe »Iz domačih krajev«. Z njo je Mercator leta 2012 kot prvi med trgovci v Sloveniji pričel s stalno promocijo pridelkov slovenskih kmetov. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev.
V Gornji Radgoni je tako potekala osma od devetih prireditev Akademije Radi imamo domače, ki so se je udeležili predstavniki Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, drugih okoliških zadrug in več lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. »KZ Radgona od svojega nastanka konec leta 1978 združuje kmetijsko proizvodnjo tako, da skrbi za nabavo in prodajo izdelkov s kmetije. KZ Radgona danes odkupuje od naših kmetij vse tržne presežke, ki jih kmetije pridelajo, torej poljščine (pšenica, koruza, ječmen, druge rastline), govedo, mleko, prašiči in grozdje. V zadnjih letih smo sodelovanje z Mercatorjem okrepili, saj odlično dopolnjuje nabavno in prodajno verigo od kmetije do končnega potrošnika.« je povedal Sašo Peček, predsednik KZ Radgona, ki je bila gostiteljica 8. Akademije Radi imamo domače. Zbrane je pozdravila tudi Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma, saj so zadruge in tudi manjši proizvajalci pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače. Jakličeva je Mercator povabila, da bi se ponovno začeli udeleževati tudi njihove največje sejemske prireditve "Agra", na kateri je praktično vse v slogu "Radi imamo domače".
Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnik dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavila Valentina Šeruga Lazarovski iz Goričkega raja: »Kot majhna kmečka sirarna v skrajnem severovzhodu Slovenije v neposredni bližini Madžarske meje, v zaščitenem območju Krajinskem parku Goričko, se sicer ne moremo pohvaliti z več desetletno oziroma stoletne tradicijo, saj obstajamo šele dobrih pet let, imamo pa zelo odgovorno poslanstvo in vizijo. Izdelki, ki prihajajo iz naše mlekarne so pomembni za razvoj naše mlekarne, za okoliške majhne kmetije z neintenzivno oziroma sonaravno rejo in za nekaj hektarov obdelovalnih površin. Eden naših najpomembnejših ciljev je ohranitev neokrnjene pokrajine na Goričkem. S prisotnostjo v programu Radi imamo domače trgovske verige Mercator pa so naši cilji bolj prepoznavni in lažje dosegljivi«, je poudarila Valentina Šeruga Lazarovski.
Zbrane je v Mercatorjevem imenu pozdravila Manica Zupanič, direktorica sektorja maloprodaje malih formatov za vzhodno Slovenijo, ki je poudarila, da se skupna prizadevanja na koncu poznajo v trgovinah in na policah, saj vsi skupaj želimo našim potrošnikom ponuditi dobro domačo lokalno hrano. Ob tem je Valentini Šeruga Lazarovski izročila posebno Mercatorjevo zahvalo kot ambasadorki projekta Radi imamo domače. Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je zbranim posredovala dr. Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb. Po uradnem delu je sledilo neformalno druženje, za pristno domače vzdušje pa je poskrbel Ansambel Kranjci. Seveda pa ni manjkalo niti odličnih domačih dobort, predvsem iz projekta Radi imamo domače.
Osrednja dobaviteljica domačih pridelkov in izdelkov za Mercator, KZ Radgona je usmerjena v oskrbo kmetovalcev s kmetijskim repromaterialom ter vzpodbujanju sodelovanja med lokalnimi kmetovalci. Članom nudi strokovno in kvalitetno pomoč in svetovanje na številnih področjih, kot so živinoreja, vinogradništvo, zaščita pridelkov, skladiščenje,... Ponaša se s 14 dobro založenimi tehničnimi prodajalnami, namenjenimi kmetovalcem in vrtičkarjem. V njih so prisotni tudi svetovalci za prodajo fitofarmacevtskih sredstev, na katere se lahko kmetovalci obrnejo za pomoč pri izbiri primernih sredstev za zaščito in strokovne nasvete za njihovo uporabo. Med glavne dejavnosti zadruge spada odkup MPG, goveda, telet, pujskov, prašičev, mleka, vseh vrst poljščin ter grozdja. Zadruge so pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače.
"Veseli me, da Mercator, kot trgovec ostaja največji podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, da sodeluje z domačimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami, ter da so domače izdelke združili v projekt Radi imamo domače. Mercator sodeluje tudi z našo zadrugo, KZ Radgona, ki je pod tem imenom od 3.12.1978. V zadrugo so bile združene tri temeljne zadružne organizacje: TZO Apače s sedežem v Apačah, vključeval je zadružni enoti Apače in Stogovci; TZO Radgona – Radenci s sedežem v Gornji Radgoni, vključeval je zadružni enoti Radgona in Radenci ter TZO Videm – Ivanjci s sedežem v Vidmu, vključeval je zadružni enoti Videm in Ivanjci", je med drugim KZ Radgona predstavil njen novi predsednik Sašo Peček, ki je pojasnil, da so v okviru zadruge delovale strojna, vinogradniška in sadjarska skupnost. V tem obdobju je bila postavljena sušilnica in silosi za sušenje žitaric in skladiščenje v Črncih. Vse je bilo usmerjeno predvsem v povečanje tržne proizvodnje. Tako je bila med letom 1980 in 1990 najpomembnejša govedorejska proizvodnja, delno pa tudi prašičerejska proizvodnja. Vzporedno s tem pa se je razvijalo tudi poljedelstvo. To so dosegli z urejanjem kmetijskih zemljišč. V letu 1990 se je KZ Radgona preoblikovala v enovito zadrugo s čem so bile ukinjene: TZO Apače, TZO Videm-Ivanjci in TZO Radgona-Radenci.
"Leta 1992 je bil sprejet zakon o zadrugah, ki je pravno uredil status in poslovanje zadruge. KZ Radgona je uskladila svojo organiziranost z Zakonom o zadrugah, s čem so kmetje postali člani zadruge z vplačilom svojega deleža, ki je v letu 1993 znašal 500 takratnih DEM, danes je članski delež vreden 1.070,00 EUR. KZ Radgona se ukvarja z odkupom kmetijskih pridelkov in ima v lasti 12 prodajaln ter dve prodajalni v najemu. KZ Radgona z.o.o. uspešno sodeluje z Mercatorjem, in sicer smo v poslovnem letu 2016 beležili nabavo repromateriala v višini 2.770,060 € in prodajo v višini 1.507.405 €. V letu 2016 smo od kmetov odkupili 464 kom telet, 2.365 kom goveda, 34.550 kom prašičev ter 22.501 kom pujskov. Pri odkupu prašičev smo največja zadruga v Sloveniji. Prav tako je bilo odkupljeno nekaj nad 10.000.000 litrov mleka", je dejal Peček, ki si je zaželel, da bi Mercator še naprej ostal podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, ter da bi bilo sodelovanje še naprej plodno.
Ob tem je povabil "vse potrošnike, trgovce, predvsem pa slovenske ljudi, naj kupujejo domače izdelke in s tem podprejo slovenske kmete, predvsem mlade kmete, ki so prihodnost našega kmetijstva ter samooskrbe slovenskega naroda in slovenske zemlje".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji