S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji

 

Tudi v Pomurju "Radi imamo domače"!

Radi imamo domače"Najboljši sosed" Mercator in Zadružna zveza Slovenije (ZZS) sta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravila srečanje Akademije Radi imamo domače. Mercator v sodelovanju z ZZS za obstoječe in potencialne nove dobavitelje ponudbe Radi imamo domače v maju in juniju organizira devet prireditev izobraževalne in družabne narave. Prireditve so namenjene mreženju in neformalnemu druženju, na njih pa lokalni pridelovalci in proizvajalci pridobijo uporabna znanja s področja dobave, prav tako lahko predstavnike Mercatorja povprašajo za konkretna pojasnila in usmeritve glede postopkov in pogojev dobave.

Tako se Mercator želi še tesneje povezati z lokalnimi dobavitelji. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših lokalnih proizvajalcev, označena z rdečim srčkom Radi imamo domače, pomeni nadgradnjo Mercatorjeve ponudbe »Iz domačih krajev«. Z njo je Mercator leta 2012 kot prvi med trgovci v Sloveniji pričel s stalno promocijo pridelkov slovenskih kmetov. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev.
V Gornji Radgoni je tako potekala osma od devetih prireditev Akademije Radi imamo domače, ki so se je udeležili predstavniki Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, drugih okoliških zadrug in več lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev. »KZ Radgona od svojega nastanka konec leta 1978 združuje kmetijsko proizvodnjo tako, da skrbi za nabavo in prodajo izdelkov s kmetije. KZ Radgona danes odkupuje od naših kmetij vse tržne presežke, ki jih kmetije pridelajo, torej poljščine (pšenica, koruza, ječmen, druge rastline), govedo, mleko, prašiči in grozdje. V zadnjih letih smo sodelovanje z Mercatorjem okrepili, saj odlično dopolnjuje nabavno in prodajno verigo od kmetije do končnega potrošnika.« je povedal Sašo Peček, predsednik KZ Radgona, ki je bila gostiteljica 8. Akademije Radi imamo domače. Zbrane je pozdravila tudi Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma, saj so zadruge in tudi manjši proizvajalci pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače. Jakličeva je Mercator povabila, da bi se ponovno začeli udeleževati tudi njihove največje sejemske prireditve "Agra", na kateri je praktično vse v slogu "Radi imamo domače".
Svojo zgodbo o uspehu je kot predstavnik dobre prakse med domačimi dobavitelji udeležencem predstavila Valentina Šeruga Lazarovski iz Goričkega raja: »Kot majhna kmečka sirarna v skrajnem severovzhodu Slovenije v neposredni bližini Madžarske meje, v zaščitenem območju Krajinskem parku Goričko, se sicer ne moremo pohvaliti z več desetletno oziroma stoletne tradicijo, saj obstajamo šele dobrih pet let, imamo pa zelo odgovorno poslanstvo in vizijo. Izdelki, ki prihajajo iz naše mlekarne so pomembni za razvoj naše mlekarne, za okoliške majhne kmetije z neintenzivno oziroma sonaravno rejo in za nekaj hektarov obdelovalnih površin. Eden naših najpomembnejših ciljev je ohranitev neokrnjene pokrajine na Goričkem. S prisotnostjo v programu Radi imamo domače trgovske verige Mercator pa so naši cilji bolj prepoznavni in lažje dosegljivi«, je poudarila Valentina Šeruga Lazarovski.
Zbrane je v Mercatorjevem imenu pozdravila Manica Zupanič, direktorica sektorja maloprodaje malih formatov za vzhodno Slovenijo, ki je poudarila, da se skupna prizadevanja na koncu poznajo v trgovinah in na policah, saj vsi skupaj želimo našim potrošnikom ponuditi dobro domačo lokalno hrano. Ob tem je Valentini Šeruga Lazarovski izročila posebno Mercatorjevo zahvalo kot ambasadorki projekta Radi imamo domače. Znanje s področja dobave in posebej o črtnih kodah in deklaracijah je zbranim posredovala dr. Tatjana Vrščaj Vodošek, vodja službe varna hrana in interna kontrola v Mercatorju. Na vprašanja dobaviteljev pa so odgovarjali predstavniki Mercatorjevih nabavnih služb. Po uradnem delu je sledilo neformalno druženje, za pristno domače vzdušje pa je poskrbel Ansambel Kranjci. Seveda pa ni manjkalo niti odličnih domačih dobort, predvsem iz projekta Radi imamo domače.
Osrednja dobaviteljica domačih pridelkov in izdelkov za Mercator, KZ Radgona je usmerjena v oskrbo kmetovalcev s kmetijskim repromaterialom ter vzpodbujanju sodelovanja med lokalnimi kmetovalci. Članom nudi strokovno in kvalitetno pomoč in svetovanje na številnih področjih, kot so živinoreja, vinogradništvo, zaščita pridelkov, skladiščenje,... Ponaša se s 14 dobro založenimi tehničnimi prodajalnami, namenjenimi kmetovalcem in vrtičkarjem. V njih so prisotni tudi svetovalci za prodajo fitofarmacevtskih sredstev, na katere se lahko kmetovalci obrnejo za pomoč pri izbiri primernih sredstev za zaščito in strokovne nasvete za njihovo uporabo. Med glavne dejavnosti zadruge spada odkup MPG, goveda, telet, pujskov, prašičev, mleka, vseh vrst poljščin ter grozdja. Zadruge so pomemben del podeželja in kratkih verig preskrbe s hrano, saj prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. V številnih primerih zadruge zagotavljajo osnovne infrastrukturne storitve na podeželju, saj poleg oskrbe prebivalcev, odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov izvajajo še storitve pogodbene pošte in skrbijo za kulturno dogajanje. Vedno bolj pa se uveljavljajo tudi posamezni proizvajalci pristnih lokalnih izdelkov, ki se prav tako uvrščajo na Mercatorjeve police označene z rdečim srčkom radi imamo domače.
"Veseli me, da Mercator, kot trgovec ostaja največji podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, da sodeluje z domačimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami, ter da so domače izdelke združili v projekt Radi imamo domače. Mercator sodeluje tudi z našo zadrugo, KZ Radgona, ki je pod tem imenom od 3.12.1978. V zadrugo so bile združene tri temeljne zadružne organizacje: TZO Apače s sedežem v Apačah, vključeval je zadružni enoti Apače in Stogovci; TZO Radgona – Radenci s sedežem v Gornji Radgoni, vključeval je zadružni enoti Radgona in Radenci ter TZO Videm – Ivanjci s sedežem v Vidmu, vključeval je zadružni enoti Videm in Ivanjci", je med drugim KZ Radgona predstavil njen novi predsednik Sašo Peček, ki je pojasnil, da so v okviru zadruge delovale strojna, vinogradniška in sadjarska skupnost. V tem obdobju je bila postavljena sušilnica in silosi za sušenje žitaric in skladiščenje v Črncih. Vse je bilo usmerjeno predvsem v povečanje tržne proizvodnje. Tako je bila med letom 1980 in 1990 najpomembnejša govedorejska proizvodnja, delno pa tudi prašičerejska proizvodnja. Vzporedno s tem pa se je razvijalo tudi poljedelstvo. To so dosegli z urejanjem kmetijskih zemljišč. V letu 1990 se je KZ Radgona preoblikovala v enovito zadrugo s čem so bile ukinjene: TZO Apače, TZO Videm-Ivanjci in TZO Radgona-Radenci.
"Leta 1992 je bil sprejet zakon o zadrugah, ki je pravno uredil status in poslovanje zadruge. KZ Radgona je uskladila svojo organiziranost z Zakonom o zadrugah, s čem so kmetje postali člani zadruge z vplačilom svojega deleža, ki je v letu 1993 znašal 500 takratnih DEM, danes je članski delež vreden 1.070,00 EUR. KZ Radgona se ukvarja z odkupom kmetijskih pridelkov in ima v lasti 12 prodajaln ter dve prodajalni v najemu. KZ Radgona z.o.o. uspešno sodeluje z Mercatorjem, in sicer smo v poslovnem letu 2016 beležili nabavo repromateriala v višini 2.770,060 € in prodajo v višini 1.507.405 €. V letu 2016 smo od kmetov odkupili 464 kom telet, 2.365 kom goveda, 34.550 kom prašičev ter 22.501 kom pujskov. Pri odkupu prašičev smo največja zadruga v Sloveniji. Prav tako je bilo odkupljeno nekaj nad 10.000.000 litrov mleka", je dejal Peček, ki si je zaželel, da bi Mercator še naprej ostal podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev, ter da bi bilo sodelovanje še naprej plodno.
Ob tem je povabil "vse potrošnike, trgovce, predvsem pa slovenske ljudi, naj kupujejo domače izdelke in s tem podprejo slovenske kmete, predvsem mlade kmete, ki so prihodnost našega kmetijstva ter samooskrbe slovenskega naroda in slovenske zemlje".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obrti in ustanove Mercator se skupaj z Zadružno zvezo Slovenije še tesneje povezuje z lokalnimi dovabitelji