Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Posebna šola

 

1956-1966

Cilka ZerdinPo končani 2. svetovni vojni je bil na področju zaščite razvojno motenih oseb sprejet niz dokumentov, ki je dal vsem zainteresiranim državam pravno podlago za sprejem lokalnih zakonodaj. S tem je bila omogočena ustanovitev ustreznih institucij, ki so skrbele za njihovo kompleksno usposabljanje in varstvo. V Sloveniji se je posebno šolstvo začelo intenzivno razvijati po letu 1955. S tem so se začeli reševati pereči problemi otrok, ki zaostajajo v razvoju in v osnovni šoli ne napredujejo s svojimi vrstniki.

 

Tudi na našem področju so se učitelji na šolah ubadali z enakimi težavami. Leta 1952 se je na sestanku v Stogovcih ge. Cilki Žerdin porodila misel o učitelju, ki bi se posvetil samo tem otrokom. Po končanem študiju je zaorala ledino v posebnem šolstvu Gornje Radgone in celotnega Pomurja. Tako so se vrstili pomembnejši datumi, ki so zaznamovali začetek in nadaljevanje delovanja naše šole:

18. 06. 1956 je Svet za šolstvo občine Gornja Radgona razpravljal o otvoritvi posebnega oddelka za manj nadarjeneUčilnica v letu 1960 otroke.

07. 09. 1956 je ga. Cilka Žerdin začela s poukom v 1. razredu novo ustanovljene šole, v katerega je bilo vključenih 16 otrok.

10. 01. 1957 je Občni ljudski odbor sprejel Odločbo o ustanovitvi Pomožne šole.

08. 02. 1957 je šola dobila svoj prvi pečat.

21. 02. 1957 je ga. Cilka Žerdin dobila odločbo o imenovanju upravitelja Pomožne šole v Gornji Radgoni.

21. 02. 1957 je bila sprejeta Odločba o imenovanju članov šol odbora Pomožne šole v Gornji Radgoni. Pod vodstvom Cilke Žerdin je začela in nadaljevala z delovanjem prva Pomožna šola v Pomurju.

Leta 1960 se je Pomožna šola preimenovala v Posebno osnovno šolo Gornja Radgona.

V šolskem letu 1965/66 je šola postala popolna osemletka.

Razred na stopnicah 62-6317. 02. 1966 je Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru šolo vpisalo v register zavodov.V sklepu registra je bil naveden predmet poslovanja: "Namen zavoda je usposabljanje učljivih duševno nezadostno razvitih otrok za dela, ki ustrezajo njihovim nagnjenjem in zmožnostim, da se bodo mogli koristno in aktivno udeleževati gospodarskega in družbenega življenja v skladu z njihovimi sposobnostmi." Datumi prvih odkrivanj in diagnosticiranj niso znani. Te je opravila ga. Cilka Žerdin s pomočjo učiteljic na osnovnih šolah. Veliko napora je bilo vloženega v osveščanje javnosti in v vsa prizadevanja za vzgojo in izobraževanje duševno prizadetih otrok v sprejemljivih pogojih.

1966-1976

Razred leta 1976Število učencev je vse bolj naraščalo. Vsak novi oddelek je povzročil selitev osnovnošolskega oddelka v staro poslopje gradu, vse do dne, ko je celotno poslopje postalo namenjeno Posebni šoli. Skrb in prizadevanje za razvoj in vzgojo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju sta se nadaljevala z enako zagnanostjo.

Veliko dela je bilo še naprej vloženega na področju osveščanja. To je potekalo v različnih oblikah dela s starši in na številnih predavanjih. Pomembna pridobitev sta bili nastavitev psihologa in socialnega delavca ter ambulantna oblika dela logopeda. Razvoj Posebne šole v drugem desetletju je zaznamovalo nekaj datumov:Zbor učencev leta 1975

18.01.1974 je konstituiranje Posebne osnovne šole vpisano v sodni register Sodišča v Murski Soboti. Zakon o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju uvaja izraz "organizacija za usposabljanje". 25. člen zakona prinaša nov izraz "osnovna šola s prilagojenim programom". Na željo ravnateljev osnovnih šol je takratna radgonska osnovna šola s prilagojenim programom ustanavljala dislocirane oddelke.

Prvi je bil ustanovljen v šolskem letu 1972/73 na Kapeli. Deloval je šest let.

Drugi je bil ustanovljen v šolskem letu 1973/74 v Apačah. Deloval je le eno leto.

Tretji v šolskem letu 1976/77 v Negovi. Deloval je štiri leta.

Četrti dislocirani oddelek je bil ustanovljen v šolskem letu 1976/77 v Vidmu ob Ščavnici.

Leta 1975 je bil na Posebni osnovni šoli v Gornji Radgoni odprt oddelek delovnega usposabljanja (ODU), v katerega je bilo vključenih 6 otrok.

Leta 1976 se je na predlog strokovne skupine šole in po sklepu strokovnega zbora pričelo z delom mobilne ortopedagoške službe za otroke iz oddaljenih predelov občine.

Grad leta 1975Leta 1976 je šola praznovala 20 let svojega obstoja. Ob tej priložnosti je ga Cilka Žerdin zapisala: "Posebna osnovna šola je postala last ljudi radgonske občine, sprejeli so jo za svojo, sprejeli so jo z razumevanjem več ali manj vsi, vrasla se je v miselnost naših ljudi. Prav zaradi tega pa nam je porok, da bodo v njej našli topel dom in ustrezno usposobitev za življenje in delo vsi tisti naši otroci, ki so zaradi svoje prizadetosti pod posebnim družbenim varstvom".

O pomenu šole je Marija Levar zapisala: " V teku let se je posrečilo odkloniti nezaupanje, ki so ga imeli ljudje do posebne šole, zlasti z ozirom na prejšnji naziv. Starši so se branili dati otroke v posebno šolo, ker niso razumeli njenega pomena in njene vloge... Brez te šole bi nam ostajali na terenu mladi ljudje, ki ne bi bili sposobni nitiPočitek na stadionu za nekvalificiranega delavca v naših vedno bolj razvitih podjetjih... Šola ima svoj družbeno-politični in gospodarski pomen v življenju naše občine in lahko rečem tudi širše javnosti. Želim, da bi se čimbolj razvijala in vključevala vse tiste naše mlade občane, ki jim je njena pomoč nujno potrebna".

1976-1986 

21.04.1977 je zbor delovne skupnosti šole sprejel sklep o poimenovanju šole po rojaku, sosedu in znanem bibliografu dr. Janku Šlebingerju.

31.08.1977 je začel naziv OŠ dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona uradno veljati.

Izlet leta 1976Decembra 1978 je bil v okviru društva za pomoč duševno prizadetim osebam ustanovljen klub za odrasle duševno prizadete osebe, ki je deloval v šoli.

26.03.1982. leta je ga Cilka Žerdin dobila Žagarjevo nagrado za svoje pionirsko delo na področju specialnega šolstva v Pomurju. Na šolo se je moralo voziti kar tri četrtine otrok, zato je bilo potrebno organizirano varstvo. Do šolskega leta 1983/84 se je to reševalo v okviru nadurnega dela pedagoških delavcev šole. V šol. letu 1983/84 so odobrili redni oddelek podaljšanega bivanja.

Spomladi 1983 so oddelki delovnega usposabljanja Pomurja začeli zRokomet leta 1976 družabnimi srečanji na področju s športno vsebino. Družabna srečanja so bila vsako leto v drugi šoli s prilagojenim programom v Pomurju in potekajo še danes.

10.04.1984 je občinska skupnost socialnega skrbstva na seji zbora uporabnikov in izvajalcev sprejela sklep o ustanovitvi delavnic pod posebnimi pogoji kot organizacijske enote pri osnovni šoli dr. Janka Šlebingerja v Gornji Radgoni. Svečana otvoritev delavnic je bila 26. 04. 1984 na notranjem dvorišču gradu v Gornji Radgoni. Udeležba je bila velika. Prišli so predstavniki zveze društev za pomoč duševno prizadetim SRS, vsi predstavniki družbeno-političnega življenja radgonske občine ter zastopniki organizacije združenega dela. Prostori delavnic pod posebnimi pogoji (DPP) so bili na gornjeradgonskem gradu.

22.03.1985 so delavci Mure - TOZD Moda Gornja Radgona sprejeli odločitev o prevzemu pokroviteljstva nad OŠ dr. Janka Šlebingerja.

Prvi maj leta 198117. 10. 1986, ob 110. obletnici rojstva dr. Janka Šlebingerja, so naši otroci s šopkom pozdravili prisotne člane njegove družine. V tem desetletju so še posebej zaživele prostovoljne dejavnosti na šoli, v katerih so učenci radi sodelovali in dosegali lepe uspehe. To so bile aktivnosti telesne vzgoje, pevskega zbora, bralne značke, likovne kolonije, tehnični, gospodinjski, recitacijski, dramski, pravljični, likovni in prometni krožki ter krožki ročnih del, prve pomoči in drugi. Tudi v tem obdobju so bila organizirana različna strokovna predavanja in seminarji za pedagoške delavce, uspešno opravljene delovne prakse za lažje prizadete učence, poklicno usmerjanje in zaposlovanje absolventov naše šole.

1986-1996 

Posebna šola leta 1989Od 23. do 25. 09. 1987 je bila v Gornji Radgoni organizirana likovna kolonija.

22. 10. 1987 nas je obiskal kolektiv specialne šole za lažje duševno prizadete otroke dr Milana Petrovića iz Novega Sada.

16. 07. 1989 je odšla v pokoj ga. Cilka Žerdin. Na njeno mesto je prišla ga. Terezija Šegula.

Od 09. 10. 1989 je ves pouk bil organiziran v matični stavbi.

06. 06. 1990 je bil odprt mednarodni sejem INPAK. Šola je sodelovala s tehničnimi in ročnimi deli učencev. Obiskovalci sejma so bili navdušeni nad kvaliteto naših izdelkov.Športna ekipa učencev 87-88

Po vojni, med leti 1991-1992, je potekala obnova šole. 23.12.1992 je bila svečana otvoritev obnovljene šole.

27. 01. 1992 so se z odlokom vse šole v Pomurju poimenovale po kraju v katerem so delovale. Ostal je le naziv OŠ dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona.

14. 11. 1992 je bil ukinjen naziv delavnice pod posebnimi pogoji (DPP). Spremenjen je bil v ustreznejši naziv: Varstveno delovni center.

V šolskem letu 1992/93 se uvajajo tri ocenjevalna obdobja in projekt pisnega ocenjevanja.

Maja 1994 je bila organizirana bivalna enota. V istem mesecu smo obeležili 10. obletnico delovanja VDC.

V šolskem letu 1993/94 na šoli je pripravljeno glasilo KORAKI.

Maja 1995 so se otroci oddelkov delovnega usposabljanja II/III udeležili specialne olimpijade v Ljutomeru in dosegli izjemne rezultate: 5 otrok je osvojilo kar 14 medalj.

Prvi razred letnika 1987-88Spomladi 1995 so učenci šole pod mentorstvom ge. Trude Kampuš in g. Jožka Sarjaša poslikali betonsko ograjo okrog dvorišča.

V šolskem letu 1995/96 je stopil v veljavo nov program usposabljanja otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Ukinjen je izraz ODU (oddelek delovnega usposabljanja) in uveden OVI (oddelek vzgoje in izobraževanja).

13. 06. 1996 je potekala slavnostna predstavitev knjige "Imeli bomo šolo", avtorice Cilke Žerdin. Izdajo knjige je finančno podprla naša šola.

14. 06. 1996 je v kinodvorani potekala svečana proslava ob 40-letnici naše šole. Slavnostni govornik je bil g. Miha Vodenik. Proslave sta se udeležili državna sekretarka mag. Teja Valenčič in podsekretarka ga. Milka Brulc. Po proslavi so v telovadnici sprejeli goste, ki so si tam lahko ogledali razstavo izdelkov učencev šole in varovancev VDC.

1996-2006 

Igrala leta 1999Zadnjih 10 let je zaznamovalo veliko datumov, od katerih se jih bomo spomnili le nekaj:

13.11.1998 je odšla v pokoj ga. Terezija Šegula. Mesto ravnatelja je zasedel g. Branko Klun.

Leto 1999 se je začelo z zaposlovanjem delavcev preko javnih del.

01.03.2000 je VDC prešel v mrežo VDC Pomurja s sedežem v Murski Soboti.

29.09.2000 je šolsko glasilo Fčela prejelo priznanje za najkvalitetnejše otroško oz. mladinsko glasilo zavodov za usposabljanje za leto 2000. Enako nagrado je glasilo prejelo tudi leta 2002.

24.10.2000 je potekal 1. mednarodni tek prijateljstva. Prireditev je potekala do leta 2004. Udeleževali so se je tStrel na obiskuudi naši učenci in otroci OVI, ki so se v svoji populaciji uvrščali v sam vrh Potekale so razstave likovnih del v različnih lokalih in ustanovah, pod vodstvom prof. likovne vzgoje Sandre Sep.

05.02.2002 je bila v okviru priprav na NOČ PENEČEGA VINA v pitni dvorani v hotelu Radin v Radencih predstavitev naše šole. Ob tem praznovanju je zdravilišče Radenci sredstva iz dobrodelne akcije namenilo OŠ dr. Janka Šlebingerja.

04.10.2002 se je od nas za vedno poslovil hišnik Alojz Vajs.

06.01.2003 je našo šolo obiskala ekipa TV Slovenije in posnela zgodbico Račke plavajo za otroško in mladinsko oddajo ENAJSTA ŠOLA.

15.09 2003 je bila v hotelu Radin otvoritev razstave likovnih del SOŽITJE. Razstavljali so v glavnem naši učenci iz oddelkov vzgoje in izobraževanja.

Šolsko leto 2003/04 se prične z uvajanjem devetletke.

Kolektiv delavcev leta 1996-9730. 04.2004 je bila osrednja prireditev ob vstopu Slovenije v EU. Prireditve so se udeležili tudi naši učenci.

12.05.2004 je v Gornji Radgoni bilo organizirano srečanje OVI Pomurja. Tudi v tem desetletju smo delali v okviru začrtanih smernic. Na šoli smo organizirali delovne prakse, seminarje iz računalništva, različne delavnice za učitelje, plavalne tečaje, šole v naravi, predavanja, strokovne in šolske ekskurzije, strokovna in družabna srečanja. Izvajali smo različne krožke in prostovoljne dejavnosti. Učenci so se udeleževali tekmovanj na področju športa, tehnike, matematike ter na njih dosegali lepe uspehe.

Nahajate se: MKR Podjetja in ustanove Posebna šola