Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtoradgona

 

Delavci v AvtoremontuPrvi zametki poslovanja sistema Arcont segajo v leto 1950. Točno na polovici stoletja je v Gornji Radgoni, ob mejnem prehodu z Avstrijo, nastala Okrajna splošna mehanična delavnica. Takrat je štela vsega skupaj le kakih šest do osem zaposlenih, ki so popravljali motorna vozila. Ker zaradi vedno večjih potreb trga v tesni delavnici kmalu ni bilo več mogoče opravljati vsega dela, je bilo potrebno delavnico razširiti. Zgradili so se novi delovni prostori, s tem pa se je povečalo tudi število novo zaposlenih delavcev. Podjetje je takrat že popravljalo poljedelske stroje, opravljalo razna ključavničarska dela in podobne obrtne usluge, ki so spadale v okvir avtomehaničnih opravil.

 

Nekaj let kasneje se je AVTOREMONT pričel ukvarjati s servisno službo TAM. To je bil prvi servis za tovornjake TAM na področju okraja Murske Sobote, Čakovca in Varaždina. Potreba po vsakdanjem kruhu za čim več ljudi in zadovoljene stranke so bile povod za širitev dejavnosti. Tako je podjetje predmet svojega poslovanja razširilo še na avtokaroserijo, avtokleparstvo, ličarstvo, tapetništvo, vulkanizacijo in oddelek za polnjenje akumulatorjev. Najmlajša veja dejavnosti pa je bila prevozništvo. Podjetje je z nabavo novega avtobusa omogočilo šolski mladini iz Apaške doline, Gornje Radgone in njene okolice redno obiskovanje osnovnih in srednjih šol v Murski Soboti. Avtobusnih vez pa so se posluževali tudi drugi potniki. Nekaj let kasneje se je Avtoremont pričel ukvarjati izključno s popravili motornih vozil TAM in TOMOS. Njegovi zaposleni so lahko ponosni na dejstvo, da so pripadali enemu izmed redkih podjetij v državi, ki je lahko z lastnimi silami opravilo generalni remont tovornjakov brez sodelovanja kooperantov.Delavci Avtoremonta na popravljenem tovornjakuKo je podjetje obrnilo 22. list v knjigi svojega življenja, torej leta 1972, je dobilo novo ime- AVTORADGONA, po katerem jo še danes pozna veliko ljudi. Takrat se je začel tudi bistveni napredek proizvodnega dela. Prenos proizvodnega programa nadgradenj na vozilih TAM 2000 iz TAM-a Maribor je pomenil za Avtoradgono prvo serijsko proizvodnjo. Široka paleta dejavnosti je botrovala temu, da so v okviru Avtoradgone nastale štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer TOZD Transport, TOZD Avtoservisi, TOZD Proizvodnja nadgradenj in TOZD Proizvodnja bivalnih enot.

Transportna dejavnost firme je obeležena z ustanovitvijo poslovnih enot v Murski Soboti in Lendavi, razvojem transporta s specialnimi vozili v domačem in mednarodnem prevozu, prevzemom del in nalog v integralnem transportu in po letu 1980 z vedno večjim vključevanjem v mednarodne prevoze. Servisna dejavnost firme pa se je razvijala v smeri ožjih specializacij, tako da se je razvil pooblaščen servis za vozila TAM, FAP-MERCEDES, FIAT in IMT.

Leta 1975 je bil izdelan prvi kontejner. V letu 1978 je bila zgrajena nova tovarna za izdelavo bivalnih kontejnerjev. ŽeProstori Avtoradgone na novi lokaciji od vsega začetka je bila vsa skrb posvečena kupcem. Tako so bili na trg plasirani najrazličnejši kontejnerji, od standardnih, varjenih bivalnih kontejnerjev pa vse do razstavljenih bivalnih enot, s katerimi so zajadrali tudi na tuje trge (Irak). Prav izvoz pa je zahteval nenehen razvoj novih bivalnih enot ( za kupce v Siriji je bila npr. izdelana bivalna enota, prilagojena tudi izredno nizkim temperaturam do -57°). Velika oddaljenost nekaterih trgov in s tem povezani visoki transportni stroški so pogojevali razvoj zložljivih bivalnih enot, t.i. transpackov.

Leta 1990 je iz Avtoradgone nastala družba ARCONT, ki je danes sodobno opremljena družba za proizvodnjo bivalnih enot in montažnih objektov. Za potrebe proizvodnje stavbnega pohištva sprva za kontejnerje, kasneje pa za širši individualni trg, je leta 2000 nastala hčerinska družba Arcont IP d.o.o. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja in prodaja oken, vrat in zimskih vrtov iz umetnih mas ter prodaja kovinskega stavbnega pohištva pod blagovno znamko Novoferm.

Nahajate se: MKR Podjetja in ustanove Avtoradgona