Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Štefi P. Borko: Transilvanija skozi objektiv

 

Svetovno priznanja fotografinja se predstavlja v Gornji Radgoni

Razstava Štefi P. BorkoPred številnimi fotografi, fotografskimi mojstri in ljubitelji dobre fotografije, so v galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona, odprli enkratno razstavo vrhunskih fotografij domače in mednarodno priznane fotografske mojstrice Štefi P. Borko. Fotografije, nastale med njenim enotedenskim potepanjem po romunski pokrajini, je avtorica pripravila za razstavo, katero je poimenovala kar „Transilvanija". Ena najboljših slovenskih fotografinj je domačinom v Transilvaniji prišla v zasebnost in dušo, tako da so nastale še bolj domače, a po drugi strani vrhunske fotografije.

Prisotne na otvoritvi razstave, katero se izplača ogledati vse tja do 15. aprila, je pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona Tatjana Karba Kotnik, avtorico je predstavila Anja Patekar, o sami razstavi pa je spregovoril avtoričin življenjski sopotnik Ivo Borko, sicer predsednik domačega foto kluba Proportio divina in Foto zveze Slovenije, ki je bil prisoten ob nastajanju fotografij za razstavo. Sicer pa, ker so razstavo odpirali na praznik žena, seveda ni manjkalo niti rož in obdarovanj.
Čeprav je avtorica poimenovala to razstavo pomenljivo »Transilvanija« to nikakor ni razstava popotne fotografije, še manj fotoreportaža, čeprav je tudi eno in drugo. Je namreč mnogo več! Rdeča nit razstave so fotografije ljudi, ki jih je ujela v svoj objektiv v Transilvaniji, v Romuniji, še do nedavnega zaprti, skoraj nedostopni, skrivnostni deželi onstran železne zavese. „Dežela pa je, ko se je enkrat odprla, ponudila obiskovalcem vse kar si lahko le zaželijo: lepe pokrajine in mesta, podeželje, ki izgleda kot, da se je tam čas že zdavnaj ustavil in predvsem gostoljubne in prijazne ljudi. Dežela, v katero se človek zaljubi, sploh če jo pogleda skozi objektiv. In prav to se je zgodilo tudi Štefi, ki jo je v zadnjih letih obiskala trikrat in jo spoznavala tudi s pomočjo romunskih fotografskih prijateljev, ki so ji omogočili, da je prestopila še zadnjo prepreko, namreč jezikovno in ji odprli vrata, da je vstopila v njihov svet, še vedno tako zelo drugačen od našega. Z ljudmi je hitro navezala pristne stike, ti so se ji odprli, se ji zaupali in brez zadržkov stopili pred njeno kamero. Fotografirala jih je med delom, v domovih, med praznovanji, dovolili so ji, da jim je sledila celo v božje hrame. Ker jih je večino slikala v interierih, je v glavnem uporabljala širokokotnik, ki je morda nekoliko manj prijazen do samih obrazov, zato pa so »njeni ljudje« prikazani celovito z njihovimi razpoloženji, občutji, mislimi, tudi pomanjkljivostmi in predvsem postavljeni v čas in prostor. Odvisno od tega, kaj je hotela posebej poudariti, jih je posnela v barvi ali monokromatsko", je razstavo predstavil Ivo Borko.
Izbranost motivov, brezhibna kompozicija in likovna prečiščenost posnetkov omogočata, že pri površnem ogledu fotografij, prvovrstni vizualno-umetniški užitek. Pozornejši gledalec, ki si bo vzel
več časa in odstiral plast fotografije za plastjo, bo odkrival v posnetkih zgodbe življenja, ki jih je avtorka tako lepo prikazala in ki so tako drugačne in istočasno tako univerzalne. „In če se v umetniški fotografiji, za razliko od dokumentarne, pogosteje vrednoti likovna govorica bolj kot vsebina (motiv) in obratno oz. gre za večni boj med kako in kaj, morata biti, tako umetniška kot dokumentarna fotografija in to ne glede na prevlado ene ali druge, če želimo dobre rezultate, vedno usklajeni. In to te fotografije so in zato je ta razstava mnogo več", je še dejal Ivo Borko, MF FZS, EFIAP/D1, ESFIAP.
Štefi P. Borko je sicer doktorica veterinarske medicine iz Gornje Radgone. Dela kot specialist male prakse v Veterinarski bolnici Lenart. S fotografijo se ukvarja od leta 2007, bolj resno pa od leta 2008, ko je s prijatelji soustanovila FK Proportio divina Gornja Radgona. Sprva se je ukvarjala s popotno fotografijo in krajino, sedaj pa tudi s portretom, aktom in dokumentarno fotografijo in znotraj tega še posebej s t.i. »socialno fotografijo«. Do sedaj je imela 14 samostojnih razstav, sodelovala pa je na več kot 350 skupinskih razstavah doma in po svetu. Za svoje fotografije je prejela že več kot 180 nagrad. Na podlagi uspehov ji je Fotografska zveza Slovenije leta 2014 podelila razstavljalski naslov mojster fotografije FZS (MF FZS), Svetovna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) pa leta 2017 kot prvi slovenski fotografinji naziv Excellence FIAP diamant 1. Bila je najuspešnejša razstavljalka FZS leta 2013 in 2. najuspešnejša leta 2014. Njen posnetek »Grandmothers companion« je bil proglašen za najuspešnejši posnetek FZS leta 2012 in 2013. FIAP jo je leta 2014 uvrstil med 20 svetovnih fotografinj za razstave »Women's Photo Art in FIAP«, s katerimi se je predstavljal po svetu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave Štefi P. Borko: Transilvanija skozi objektiv