Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov

 

Na Nizozemskem rojen umetnik Bram D'Hont predstavlja Goričko

Razstava Brama D'HontaZ odprtjem razstave, z naslovom Goričko, na Nizozemskem rojenega umetnika Brama D'Honta, so v radenskem domu starejših Dosor, simbolično obeležili desetletnico likovnega dogajanja v tem domu. Ob tej priložnosti so v prepolni avli Dosorja, v okviru programa odprtja razstave na kratko strnili še 10-letno bogato zgodovino umetnosti skozi oči stanovalcev in sodelavcev. Tako so na razstavi, katero je odprla direktorica Dosorja Mateja Hauser, predstavil in ocenil pa jo je likovni kritik Mario Berdič, med drugim dejali, da je v desetih kolonijah v Dosorju sodelovalo čez 65 različnih umetnikov, predvsem slikarjev, med katerimi tudi: Viktor Šest, Bogdan Čobal, Rado Jerič, Igor Banafi, Jože Denko, Laszlo Nemsch, Adel Sayun, Elene Sigmund in številni drugi, ki Dosorjevo poslanstvo v umetnosti ponašajo po Sloveniji in ostalih deželah. Marsikateri stanovalec ali sodelavec se je v Dosorju prvič srečal s tovrstno umetnostjo in v teh pestrih letih srečevanja z umetniki, umetninami in kulturnimi dogodki postal pravi poznavalec. Stanovalci so se predvsem naučili doživljanja umetnosti, njene simbolnosti in globljega pomena.

„Da Dosor v Radencih ni le običajen dom starejših, dokazujejo številna dogajanja, ki se vrstijo tukaj skozi leto. Med nje spadajo tudi likovne razstave in mednarodna likovna kolonija, ki se je letos odvijala v domu že desetič. Vodstvo doma je videlo priložnost, da preko umetnosti predstavi dom širši javnosti, saj se je v toku let na likovnih kolonijah predstavilo veliko umetnikov v mednarodni zasedbi, številni so se predstavili na tukajšnjih razstavah. Poleg domačih in tujih prominentnih umetnikov je priložnost, da se predstavijo, dobilo tudi veliko domačih likovnikov, nekateri celo prvič. V domu ne manjka zavedanja, da se dobra umetnost približa stanovalcem doma. Samo zato, ker so stanovalci stari, še ne pomeni, da jim smemo odvzeti pravico do dobre umetnosti. Tudi to dejstvo je tisto, ki dela bivanje v domu prijetnejše in so v svojem delovanju drugačni. Preko kolonije in rednih mesečnih razstav, ki se jih je v domu zvrstilo preko 100, so z umetnostjo okužili sodelavce doma, lokalno skupnost in širšo javnost", je med drugim dejala prostovoljka v Dosorju in predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović.
Dodala je, da so v mesecu maju letos dom za tri dni spremenili v živahen atelje. Topel občutek je, ko vidimo stanovalce, ki se zlijejo med umetnike, lepo je videti, kako soustvarjajo na likovnih delavnicah in so aktivni del likovne kolonije. „Umetniki so fascinirani nad odnosom stanovalcev in sodelavcev doma. Če je bila morda v preteklosti še prisotna težava, da se v dom povabi uglednega umetnika, to danes več ni tako. Dober glas dogodka se je ponesel v javnost in ni strahu za sestavo dobre umetniške ekipe. Pravilo je, da se vsako leto umetniki izrečejo v svojih delih določeni temi. Tako smo v preteklih kolonijah povezali gospodarstvenike z umetnostjo, se lotili ustvarjanja na temo Dosorjevih traminčkov - mamljivih piškotov, na eni od kolonij parafrazirali pesmi Kajetana Koviča, na drugi spet pesmi Ferija Lajnščka. Tem nam nekako nikoli ne zmanjka. Na letošnji tradicionalni 10. mednarodni likovni koloniji smo se v delih poklonili naši reki Muri, reki, ki nam je v preteklosti veliko dala in nam daje še naprej. Nastala dela smo ponosno postavili na ogled v avlo doma, kasneje pa se bodo pridružila bogati stalni zbirki umetnin. Likovna dela, ki so nastala na likovnih kolonijah so vzorno predstavljena na stenah doma in dajejo hiši prijetno atmosfero. Danes je Dosor ena sama velika galerija. Prijetno se je sprehoditi po hiši in občutiti energijo umetnikov, ki so v domu preko svojih likovnih del pustili globok pečat. Z mnogimi od njih se preko leta srečujemo. Veliko dobrega vedo povedati o koloniji, o Dosorju, o zaposlenih, o naših krajih in o ljudeh , ki tukaj živimo. Vedo, da je priprava in izvedba tovrstnega dogodka zahteven in odgovoren projekt, v katerega je organizator vložil veliko truda in pozitivne energije", je dodala Mijatovićeva in zaključila z besedami: „Živimo v nekih čudnih časih, ki tudi umetnosti niso najbolj naklonjeni. Zato tisti, ki z umetnostjo živimo, toliko bolj cenimo Dosorjevo delovanje na tem področju. V imeni vseh nas, ki smo v preteklih letih bili del Dosorjevih likovnih zgodb, se  vodstvu doma iskreno zahvaljujem za njihov vložek v razvoj slovenske likovne umetnosti, z željo, da se zgodbe nadaljujejo, dokler nam bo dano".
Z udeleženci letošnje 10. mednarodne likovne kolonije je bil tudi Bram D'Hont, umetnik iz Nizozemske, ki danes živi in ustvarja na Goričkem, ki se tokrat predstavlja s svojimi umetninami. O likovni umetnosti v Dosorju se je v superlativih izrazil tudi likovni kritik Mario Berdič, ki delovanje doma na likovnem področju že dolgo spremlja. "V minulih letih je v Dosorju ustvarjalo veliko umetnikov. Moram priznati, da še nisem videl podobnega doma, ki bi imel toliko po stenah obešenih kvalitetnih umetnin, ki so jih ustvarili veliki umetniki", je med drugim dejal Bedrič, ki je ocenil tudi slike in grafike tokratne razstave Brama D'Honta, ki je likovno umetnost študiral na AKI ArtEZ (Enschede, Nizozemska), Academie Minerva (Groniegen, Nizozemska), in litografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. D'Hont danes živi in ustvarja v Prosečki vasi v Krajinskem parku Goričko. Razstavljal je na Nizozemskem, Nemčiji, Italiji, na Kitajskem in seveda v Sloveniji, kjer njegova dela še danes lahko vidimo na Gradu Grad, predstavil se je v galeriji Robin v Murski Soboti. V letošnjem letu je bil dvakrat gost likovnih kolonij v Radencih – na 10. Dosorjevi in na koloniji družinsko turističnega festivala „Mačje mesto". Razstava v Dosorju pa je njegova tretja v Sloveniji...
Dosor je po prepričanju mnogih edini dom starostnikov v Sloveniji, ki na visokem nivoju in sistematično izvaja likovne aktivnosti. Tako so v desetih letih, odkar delujejo, imeli 10 likovnih kolonij, na katerih je nastopilo 65 umetnikov, v tem času pa so imeli okoli 100 različnih likovnih razstav, kar pomeni deset na leto. „Mnogi me sprašujejo, kaj imamo mi v Dosorju od tega? Veliko, jim odgovarjam, kajti v prostorih, kjer preživimo največ svojega časa, je zelo pomembno, kakšne energije so v njih. Čeprav stanovalci in sodelavci umetniška dela v naših prostorih le bežno pogledajo, se zagotovo čuti njihova pozitivna energija, ki vpliva na pozitivno naravnanost, sproži prijetna čustva, in se vtisne v podzavest. Morda so ravno umetniška dela delček, zakaj je v Dosorju moč čutiti dobro klimo", je med drugim, v pozdravnem nagovoru povedala direktorica Dosorja, mag. Mateja Hauser, ki se je še posebej zahvalila prostovoljki Tatjani Mijatović, za desetletno volontersko delo na področju likovne umetnosti v njihovem domu. Ob tej priložnosti sta ji domska kuharja-slaščičarja Melita Tanacek in Marko Gumilar, spekla čokoladno torto.
Sicer pa, se bo so konca leta 2018 v Dosorju zvrstilo še kar nekaj umetniških razstav, med drugim fotografska razstava v oktobru ter slikarski razstavi v novembru in decembru. Za Dosorjeve stanovalce in obiskovalce vsak mesec nekaj svežega na področju umetnosti.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Razstave V radenskem Dosorju odprli razstavo in obeležili 10. obletnico likovnih dogodkov