Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

 

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Čudovito rodbinsko druženje se je sicer začelo že v petek, ko so se številni izmed njih udeležili zanimivega pohoda od mosta čez reko Muro v Črncih, ob sami reki, do Turistično-rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču. Pravo prijetno in nadvse veselo druženje pa se je začelo v soboto opoldan, ko so se nekateri najprej spoznavali. Lepo so se povezale vse generacije in nikogar, niti najmlajših, niso motile različne govorice, predvsem slovenščina in nemščina. Ob vrhunski kulinariki in kapljici je vsem bilo lepo in prijetno. V pogovoru z organizatorji dogodka smo izvedeli veliko zanimivosti vezanih za rodbino Steyer, ki šteje okoli 700 članov. Razpršeni so po širnem svetu, poleg Apaške doline (v občini Apače jih je okoli 100 op.p.) in Slovenije pa jih je največ v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, Argentini, Braziliji, ZDA... Rodbina Steyer naj bi nastala leta 1834 nekje v Gradcu ali okolici. Sedaj, že od prvega srečanja, zbirajo podatke in ustvarjajo „družinsko drevo", na katerem naj bi bilo čim več generacij in sploh ljudi. Čeprav naj bi jih bilo okoli 700, bi bili Andrej, Danilo in Erich zadovoljni, če bi se nekoč, na srečanju znašlo vsaj 200 Steyerjev.
Gostitelji družabnega srečanja rodbine Steyer, Posestvo Steyer, ki slovi po vrhunskih vinih, sedanji gospodar, vinar Danilo Steyer je pred nekaj leti, od očeta in mame, ki še danes pomagata, prevzel družinsko vinarstvo, ki sega vse v leto 1938. Pred petimi leti je družina Steyer v Plitvici odprla prenovljen in dograjen proizvodno-poslovni vinogradniški objekt, ki se razteza na kar 1.550 kvadratnih metrih. Celotno posestvo Steyer je veliko 30 hektarjev, od tega je 20 hektarjev vinogradniških površin (16 hektarjev vinogradov) z 80 tisoč trsi. Letno pri Steyerjevih pridelajo več kot tisoč litrov vina, največ seveda njihove hišne sorte – dišečega traminca. „Dišeči traminec se predstavlja v vseh kombinacijah, od suhega vina do sladkega, predelanega po tehnologiji barik, do oranžnega vina Steyer Mark extrem. Seveda ne manjka dišeča penina, ki se lepo prileže v teh vročih dnevih," pravi Danilo, ki kot predstavnik tretje generacije nadaljuje zgodbo, ki jo je leta 1938 začel njegov ded Jožef Steyer. Slednji je z ženo postavil temelje domačije in kovaške delavnice ter svoje življenje posvetil kovaški obrti.
„Iz tega časa na domačiji še stoji kovaški dimnik. Moj oče, prav tako Jožef, je kmetijsko dejavnost preusmeril v poljedelstvo in živinorejo. S trdim delom v avstrijskih vinogradih in kleteh je prisluženi denar vlagal v posest." pravi Danilo, ki je po prevzemu domačije, skupaj z ženo Magdo ter hčerko Vanejo in sinom Markom, stvari spet obrnil v čisto svojo smer, saj se popolnoma preobrazila v vinogradniško-vinarsko posestvo. Z mešanico poguma, vznesenosti in mladostnega zagona ter ljubezni do žlahtne trte je začel uresničevati svoje sanje. "Posadil sem prve trte, postavil novo klet in seveda vstopil na vinski trg. Z jasno vizijo, voljo in zaupanjem vase in v svoja vina sem si utiral pot v oblikovanju blagovne znamke." Danilo je prepoznal potencial, ki ga je skrival traminec, in izkoristil prednosti vinogradniškega okoliša, ki daje odlične pogoje za vrhunsko kakovost te sorte (od podnebja do sestave tal). "Traminec zahteva natančnega, doslednega vinarja, ki ve, kaj sorta lahko doseže in ponuja. Traminec je pravzaprav tudi sorta, ki ni razširjena po svetu, kakovost doseže samo v nekaterih vinorodnih okoliših in zato smo ponosni, da lahko to sorto uspešno pridelujemo prav tukaj pri nas."
Pri razvoju vinogradništva je pomembno vlogo odigrala vsa družina, kjer vsak posameznik prispeva svoj nezamenljivo in enkratno vlogo. "Trti z ljubeznijo in spoštovanjem daješ vse, kar potrebuje, da lahko daje najboljše. S spoštovanjem se oziraš v nebo, da ji prizanese s hudim in da jo grejejo topli sončni žarki in moči blagodejen dež. In potem se veseliš tistih čarobnih jesenskih trenutkov, ko trgaš njen žlahtni sad. Srce se ti smeje, ko poskušaš sladke jagode in v mislih že vidiš kozarec in v njem zlate kapljice...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Srečanja Steyerji živijo na vseh koncih sveta