Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

 

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

V vsakem primeru je okoli hotela Diana, skozi celi dan in dolgo v noč, bilo zelo vroče. Poleg skoraj 30 stopinj iz zraka, je pločnike in cestišče te prometne soboške ulice, ki je tokrat bila zaprta za promet, vsaj še enkrat toliko ogrel odprti ogenj, ki so ga kurili pod kotlički polnimi znamenite prekmurske jedi bograča. Na 21. Bogračiadi, jedi iz treh vrst mesa, krompirja in številnih drugih sestavin ter začimb, se je kuhalo v dveh izmenah, v dopoldanskem času ter popoldan. Poleg tekmovanja v kuhanju bograča so si lahko obiskovalci na prireditvi, katero je vodil Bojan Rajk, in ki so jo tudi letos odlično pripravili zaposleni v podjetja Hotel Diana, na čelu z direktorico Olgo Belec, ogledali še predstavitev izdelkov pomurskih ljudskih obrtnikov, najmlajši so se lahko igrali v otroškem kotičku, vse dogajanje pa se je odvijalo ob animaciji, zabavi in glasbi v živo. Letos je na Bogračiadi prevladoval izključno domači program, ki simbolizira lokalno pripadnost: skozi ves dan je nastopal ansambel Mladi Pomurci.
Vse ekipa so imele za pripravo bograča na razpolago 150 minut, strokovna komisija, ki so jo sestavljali sami kuharski strokovnjaki: Zdenka Tompa, Branko Časar in Janez Gjerjek, ki so tekmovalce ves čas pozorno spremljali ter ocenjevali, je imela sila težavno delo. Poleg dveh veganskih bogračev, ki so jih pripravili ljubitelji živali in sta nastopila izven konkurence, je komisija morala oceniti kar 38 bogračev in to gotovo ni enostavno. „Imeli smo dejansko težavno delo, saj je med vzorci bilo zelo veliko izvrstnih izdelkov. Mi pa smo morali izbrati tri najboljše, kjer so odločale le malenkosti, morebiti ščepec začimb, mogoče malenkost barve. Kljub vsemu ne morem mimo dejstva, da smo ugotovili, kako so prav vsi izdelki bili dobri", je ob podeljevanju priznanj in nagrad, med drugim dejala predsednica komisije Zdenka Tompa, nad celotnim dogajanjem je bila ponosna tudi direktorica hotela Diana Olga Belec, ki je skupaj z županom MO Murska Sobota, dr. Aleksandrom Jevškom, podeljevala odličja.
Posebnost murskosoboške bogračiade je seveda tudi v tem, da so tam vsi tekmovalci enaki, ne glede na to, ali kuhajo poklicni ali ljubiteljski kuharji, ali delavci, kmetje, upokojenci, dijaki, študenti, medijske osebnosti, lokalni ali nacionalni politiki, podjetniki, obrtniki, zdravniki, inženirji, pedagogi, pravniki ali umetniki..., mesojedi, vegetarijanci ali vegani. V središču pozornosti sta vseeno bili najbolj oddaljeni ekipi, in sicer „Bograč team Vrhnika", ter gorenjska ekipa Alenke Bratušek, ki je sicer obljubljala zmago, a se je morala zadovoljiti s skupnim 4. mestom. Tokrat so prvi trije na 21. bogračiadi, ki so po oceni komisije skuhali najboljše bograče, bili: 1. TD in ZOT Dobrovnik s štajersko-prekmursko-madžarsko navezo (Branko Trstenjak, Jože Bertalanič in Elizabeta Horvath), 2. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota (Luka Kuhar in Alen Lončar), 3. Tednik Vestnik (Nataša Gider, Jožica Vučko). Vse ostale ekipe so zasedle 4. mesto, med njimi tudi naša Evgen in Marjan. Skozi ves dan in v noči na nedeljo je bilo v središču Murske Sobote na tisoče obiskovalcev, ki so poleg drugih dobrot, katere so ponujali Dianini gostinci, pojedli tudi nad 900 litrov bograča. V 500-litrskem kotlu so domačini skuhali „svoj", tekmovalci pa povprečno še po 10 litrov, torej skupaj 400 dodatnih litrov bograča. In nič ni ostalo, pa še nikomur ni bilo slabo, vsaj od hrane ne.
Bogračiada v Murski Soboti je sicer izvirna prireditev, ki se je začela leta 1997 pred motelom Čarda v Martjancih. Kasneje je bila preseljena pod kostanje pri soboškem hotelu Zvezdi, nato na Slovensko ulico v bližino Hotela Diana. V 21 letih se je v kuhanju bograča pomerilo kar 836 ekip. Prireditev je bila že od začetka zasnovana kot promocija prekmurske kulinarike, bograč pa danes velja za najbolj prepoznavno specialiteto. Največkrat je na Bogračiadi kuhal Zdenko Vrenko iz Vojnika, ki je letos kuhal enaindvajsetič, manjkal je samo na prvi Bogračiadi pri Čardi. Tudi v letih 2010 in 2011 ko sta v enem dnevu potekali Bogračiada in Soboški Bograč fest je vedno kuhal na obeh, torej dvakrat v enem dnevu, Slovenske novice so bile zraven četrtič...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik