Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018"

 

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Zato obstaja v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih Goricah, vsaj v jesensko - zimskem času zabava, kjer se družijo predvsem moški, vedno več pa je tudi žensk. Gre za kartanje šnopsa, ki je v Pomurju in na Štajerskem vedno bolj priljubljeno. Na konec tedenskih turnirjih in drugih tekmovanjih, po gostinskih lokalih ter gasilskih, lovskih, ribiških in drugih domovih, se srečuje veliko ljudi, ki se tako ob kartah družijo, zabavajo in si krajšajo dolge noči.
Poleg turnirjev, pa je v nekaterih vaseh ter mestih, to mrzlo zimo bilo v ospredju Vestnikovo tekmovanje za „Kralja šnopsa 2018". Po sedmih predtekmovanjih (v gostilni Anja Puconci, gostilni Jaklin Črenšovci, Cassinu As Radenci, bistroju Petek Kuzma, trgovskem centru Tuš Kocet Lendava, gostilni Mencigar Krajna in piceriji Zvezda Beltinci) kjer je tekmovalo kar 571 igralcev šnopsa, se jih je na finalni turnir za lepe praktične nagrade uvrstilo 47 najboljših iz predtekmovanj. Za zmago se je bilo vredno potruditi že na predtekmovanjih – zmagovalec je namreč v žep pospravil darilni bon v vrednosti 160 evrov. Največ znanja je tako v Puconcih pokazal Janez Kuhar iz Bakovcev, v Črenšovcih Andrej Kelhar iz Gederovcev, v Radencih Simon Prelec iz Košarovcev, v Kuzmi Miran Jaklin iz Črenšovcev, v Lendavi Jožef Gjerek iz Kobilja, na Krajni Aleš Šijanec in v Beltincih Boris Glavač, oba iz Murske Sobote.
Sedeminštirideset finalistov v Vestnikovi akciji iščemo Kralja šnopsa 2018 je finale na predvečer 40 mučencev (v finale so se uvrstili sami moški), odigralo v Murski republiki v hotelu Zvezda v Murski Soboti, kjer je bila pred 99 leti razglašena Prekmurska republika. Podobno kot na predtekmovalnih turnirjih se je tudi v finalu igralo na dve dobljeni partiji, in sicer na izpadanje. Tekmovalci so se hitro redčili, saj jih je že po 1. krogu ostalo le še 24, nato po drugi 12, najboljših šest pa je odločalo o štirih najboljših. V finalu je slavil Milan Niderl iz Gederovcev, ki je z 2:0 premagal Vlada Šbüla iz Skakovcev. Tretji je bil Anton Lapoši s Tišine, četrti pa Venčeslav Copot iz Odrancev. Torej vsi štirje najboljši, ki so jim pripadle glavne nagrade, so bili iz Prekmurja.
Tekmovanje „Kralj šnopsa 2018", ki so ga ponovno odlično pripravili Vestnikovci: Adriana, Andrej, Robi, Sabina in Silva, se je igralo v dvobojih na izpadanje na dve dobljeni igri do sedme točke. Igralec, ki je zmagal dve igri, je bil zmagovalec. Zmagovalec finala je prejel motorno žago in kosilnico na nitko v vrednosti 1000 evrov, drugouvrščeni praktično nagrado podjetja Arpis d.o.o iz Lendave v vrednosti 600, tretji bon v vrednosti 300 evrov Domače trgovine Tuš Kocet iz Lendave in četrti vrednostni bon 100 evrov, ki ga je podelil Hotel Zvezda Murska Sobota. „Žaga gre na Pohorje k brunarici, kosilnica pa domov. Jaz sem zelo vesel, nisem pa prepričan, ali bo tudi žena, ko ji bom z novo kosilnico vse rože pokosil," je smeje dejal novi Kralj šnopsa Niderl, ko je prejel nagrado. Drugouvrščeni Vlado Šbül poraza, ki mu ga je Niderl prizadejal, ni zameril, saj se poznata že vrsto let, a še nikoli prej nista skupaj igrala kart. „Vem, da je zelo dober kartač in da veliko karta, za razliko od mene," je tik pred finalom dejal Šbül.
Ljudje sicer igrajo šnops več kot dvesto let, tako je vsaj razbrati iz nekaterih dostopnih podatkov – zgodovinski viri o tem so namreč res skopi. Šnops je menda idealna igra za dolge (zelene) zimske večere, za igro tudi pravijo, da je težja kot zgodovina: „Če mislite, da je igranje šnopsa lažje, kot se naučiti zgodovine, se hudo motite. Nekaj zgodovine se človek nauči v slabi uri, za pravega igralca šnopsa pa je potrebnih najmanj deset let," je moč prebrati na svetovnem spletu. Eden redkih zgodovinskih podatkov o tej igri, ki ga je bilo mogoče najti, pravi, da je bil šnops nekoč razširjen predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se s francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo) ali nemškimi, ki jim v Prekmurju pravijo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča). Zakaj sploh ime šnops? Ena od različic, navedena na slovenski Wikipediji, pravi, da se ta igra tako imenuje zato, ker da so nekoč igralci tekmovali za liter žganja oziroma glaž šnopsa. Spet drugi viri pa navajajo, da zato, ker beseda schnappen v nemščini pomeni pobrati ali na hitro vzeti kaj, zato naj bi schnapsen, kot igranju šnopsa pravijo v nemščini, pomenilo pobiranje, ko nekdo z višjo prevzame nižjo nasprotnikovo karto.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018"