Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

 

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. Po kuhanju in razglasitvi rezultatov, ko se je že skrilo sonce in ko več ni bilo odprtega ognja, se je vsem prilegla senca pod brajdami in prijetna glasba muzikaša Jožeta Horvata (Macho bend), ter seveda hladna pijača in kulinarične dobrote.
Vročina pa ni posebej zmotila tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih (še tri prijavljene so se vdale) ekip, ki so z veliko vnemo pripravljale različne vrste paprikaša. Sam dogodek je, zaradi številnih prireditev v okolici, pritegnil nekoliko skromnejše število tekmovalnih ekip, enako pa tudi obiskovalcev in degustatorjev tistega, kar so kuharji ustvarili, a kljub temu je bilo prijetno in zanimivo. Vse izmed 14 ekip so skuhale odličen paprikaš, večinoma piščančji, pa tudi svinjski in kunčji paprikaš, ki so ga ocenjevali v eni sami kategoriji. In po oceni strokovne komisije (predsednik Maksimiljan Polanec ter članici: Majda Mogu in Slavica Polanec), so ekipe skuhale najboljše piščančje paprikaše, ki so osvojili prva tri mesta. Slavila je ekipa Krajevne skupnosti Polana (Marija in Tomo Čeič), pred Goričkimi rožicami (Simona Šiftar in Brigita Banfi) in ekipo Stare kokoši (Vendel Bedek in Manuela Benkič). Vse preostale ekipe pa so osvojile 4. mesto, in si prislužile lepe praktične nagrade. Med njimi tudi najmlajša ekipa domačinov iz družine Pavlinjek, in sicer Mladi kuharji (Lan – 8 let ter Peter in Teo po 11). Največjo smolo pa je tokrat imela ekipa Piratov (Belorusinja Janja, Rusinja Elvira in Slovenec Janez), katerim se je tik pred koncem kuhanja prevrnil kotliček in je paprikaš končal na vročem asfaltu... Sicer pa so parametri ocenjevanja paprikaša bili: priprava, vonj, videz, okus in kreativnost.
Poleg tekmovanja v kuhanju so organizatorji pripravili tudi krst treh mladih štrkov (štorkelj), ki so se tudi letos zvalili na dimniku domačega gostinskega objekta – Lovenjakovega dvora. Tako je znani prekmurski humorist Geza Farkaš (Geza, ki se rad zeza), kot duhovnik krstil Juliško (botra: Ida), Faniko (Danica) in Ferenca (Štefan). Tako so dobili tri nova domača prekmurska imena, saj slednja mladi starši v zadnjih letih pozabljajo in svoje otroke imenujejo s sodobnejšimi imeni. Ob tej priložnosti je „duhovnik" Geza izrazil željo, da bi štorklje v Pomurju in drugje po Sloveniji v bodoče „prinesle" čim več otrok.
Paprikaš sicer, po besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja, izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je paprikaš prenesel v Prekmurje. Pörkölt - golaž oz. mesna omaka je v 19. stoletju postal priljubljena jed madžarskih kmetov v pokrajini Alföld, ki se nahaja v južnem in vzhodnem delu sosednje države in se imenuje tudi Panonska nižina. Ljudje so se morali prilagoditi razmeram, ki so nastale, zato se je poraba govejega in ovčjega mesa nadomestila oz. dopolnila s perutnino. Paprika je v tistih časih simbolizirala madžarskega kmeta, danes simbolizira Madžarsko. Paprikaš je skozi čas postal ena izmed najbolj priljubljenih madžarskih jedi.
Kar se pa tiče sestavin pri paprikašu ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. V pripravi bograča in paprikaša obstaja velika razlika. Ni nujno, da so naštete sestavine sestavni del paprikaša, lahko jih izbirate in paprikaš naredite po svojem okusu. V Pomurju je najbolj razširjen piščančji paprikaš, v zadnjem času pa se na veliko kuha ribji, ter tudi svinjski paprikaš. Vsekakor, tako Časar, ne smemo pozabiti niti na telečji, jagnječji in celo kunčji paprikaš. Eden najbolj znanih slovenskih kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da ima paprikaš svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Ob tem mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo v „znanju", tako da na koncu vse pokvarijo. Koklič je razočaran, da mnogi v paprikaš dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega, po njegovem ne sodi zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Ob tem pri jedeh z omako, kot so paprikaši, mora čebula biti dovolj spražena, da se sploh ne vidi v omaki, Koklič sicer dodaja, da je pri paprikaših najpomembnejša: gostota, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem