Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...

 

Samouki inovator Janez Kuzma že pobira priznanja za svoj izum, ki rešuje vinske kleti pri vrenju mošta, posebej pa ogrožanje življenj v tem času - kdo bo začel serijsko izdelavo?

Janez KuzmaV lepi panonski vasi Šalamenci, kjer se obmurska ravnica začne rahlo dvigovati proti goričkim hribčkom in tamkajšnjem krajinskem parku, med okoli 320 domačini, živi tudi izjemno zanimiv možakar, 71-letni Janez Kuzma. Rodil se je v Lipovcih, kjer je tudi odraščal, nato največ časa živel v Nemčiji, sedaj v tretjem življenjskem obdobju, ko ima časa na pretek ustvarja po eni strani preproste in domiselne, po drugi pa pomembne in koristne, inovacije. Nekoč je tako „kloniral" laški rizling, da na njem sedaj raste črno grozdje, sedaj pa na serijsko proizvodnjo čaka izjemno koristna inovacija, naprava ki bo v bodoče, poleg samih kleti, ki jih vretje mošta uničuje, rešila tudi mnoga življenja, saj ne smemo prezreti, da skorajda ne mine sezona vrenja mošta, da zaradi ogljikovega dioksida v vinskih kleteh ne bi umrlo nekaj ljudi.

Kot nam je povedal Kuzma, ki mu je Pomurska gospodarska zbornica lani za omenjeno napravo, podelila bronasto priznanje za inovacijo, gre za preprost sistem, s katerim se ob vrenju mošta po plastičnih ceveh odvaja nastali plin iz več sodov hkrati v skupni vrelnik, kar je v bistvu večja plastenka, do polovice napolnjena z vodo, iz nje pa je potem po eni cevi plin speljan iz kleti na prosto.
Janezova inovacija „Naprava za varno vinsko vrenje mošta" ki odvaja preveliko količino vrelnih veh v vinskih kleteh, je popolna novost, je ugotovila tudi komisija Pomurske gospodarske zbornice, ki je ocenjevala letošnje prijavljene inovacije, njena vrednost pa je v tem, da bodo lahko z njo vinarji preprosto preprečili zadrževanje smrtonosnega plina v kleteh. Z njegovim odvajanjem pa tudi ne bo več črnih oblog, ki zaradi plinov in žvepla nastajajo po stenah in stropu kleti, in ne bo prihajalo do korozije kovinskih elementov. S tem se, kot pravi Kuzma, bistveno podaljša 'normalno življenje in obstojnost kleti', na katero so mnogi vinogradniki in vinarji še posebej ponosni, a ne ko se, zaradi različnih plinov, naberejo črne obloge. Seveda je v ospredju reševanje morebitnih človeških žrtev vrenja mošta. Naš sogovornik, ki upa, da bo napravo mogoče kmalu kupiti, saj naj bi se že pojavljali interesenti za serijsko proizvodnjo, je sicer izdelal dva cevna sistema, enega za šest in drugega za osem sodov.
Domislil pa se ga je takrat, ko si je sam v gospodarskem delu poslopja uredil vinsko klet, saj je ljubiteljsko tudi vinogradnik. Pri izvedbi je upošteval fizikalne zakonitosti, da je ogljikov dioksid težji od zraka in se zadržuje pri tleh ter da v zaprtih prostorih izpodriva zrak. Kuzma je svojo inovacijo že predstavil znancem in prijateljem-podjetnikom ter vinogradnikom, ki so bili nad idejo navdušeni, zaenkrat pa še ni nikogar, ki bi se resno odločil za serijsko proizvodnjo. Sam Kuzma je hotel svoj izum tudi patentirati pri slovenskem uradu za intelektualno lastnino, vendar bi bilo zanj predrago, prav tako nima možnosti za vzpostavitev proizvodnje in ne imena, s katerim bi lahko prodrl na tržišče. „Upam, da bo naprava že letos vendar že na trgovskih policah,", nam je povedal sogovornik Kuzma, ki bi bil raje, da bi njegovo inovacijo „odkupilo" in proizvajalo kakšno slovenske podjetje, čeprav že obstaja velik interes v Avstriji in še posebej Nemčiji, kjer ima veliko znancev in prijateljev.
Janez Kuzma je najprej hotel postati avtomehanik, vendar ga edini mojster v Murski Soboti ni sprejel v uk kot vajenca in se je zato vpisal v mizarsko šolo. Po končanem šolanju je odšel v Nemčijo, kjer je delal trideset let, od tega dobro polovico v tekstilni tovarni, kjer je bil vzdrževalec strojev, nato pa je postal vzdrževalec v tovarni, kjer so predelovali avtomobile, in nazadnje pri Coca Coli kot vzdrževalec šankomatov. „Prepričan sem, da nič na svetu ni narejeno tako, da se ne bi dalo izboljšati, zato nenehno nekaj iščem. Tako sem že v Nemčiji uvedel več izboljšav in inovacij na takšnih in drugačnih strojih. Z budnim očesom in dobro idejo se lahko veliko izboljša," nam je povedal sogovornik, ki je veljal za »ezer meštra« na delovnem mestu, kot takega pa so ga spoznali tudi sovaščani in sosedje. Eden izmed njih mu je v šali celo dejal, da inovacije iščejo tisti, ki jim ni za delo, sam pa ga je zavrnil z besedami, da je vsakega konja treba čuvati, dokler je močan, saj ko ga enkrat preobremeniš, je konec z njim. Kuzma zdaj veliko razmišlja o inovaciji, ki bi se lahko zelo dobro obnesla v gradbeništvu, vendar se mora o njej še posvetovati z enim od domačih gradbincev, kmetu iz vasi, ki se ukvarja z rejo goveda, pa je že pomagal vzpostaviti tak varovalni sistem v hlevu, da pri odgonu živali iz hleva ne prihaja več do poškodb.
Od vsega pa ga kot ljubiteljskega vinogradnika še vedno vznemirja skrivnost zgodbe z vinsko trto, ki jo je vzgojil s prav posebno metodo. Sam pravi, da jo je ustvaril s kloniranjem. Laški rizling, ki ima drugače bele grozdne jagode, je brez cepljenja spremenil tako, da zdaj rodi črno grozdje. „Zveni noro in tudi strokovnjaki pravijo, da to ni mogoče, ampak je mogoče. Vzel sem 45 potaknjencev laškega rizlinga, in ko so se ukoreninili, sem v steblo pod očescem spuščal pripravljeno zmes, ki sem jo sam pripravil", pove Janez, ki je iz Nemčije prinesel trtne vršičke trollingerja ter črnega rizlinga, ki jih je zdrobil v goščo, doma pa je zbiral 'solze' trte, ki se pojavijo po rezi. Tako je pripravil liter in pol tekočine, ki jo je precedil ter jo potem s podobnim sistemom, kot je dajanje infuzije pri človeku, spuščal v stebla trt. Dve trti od petinštiridesetih sta potem rodili popolnoma črno grozdje. S teh dveh trt je potem porezal vršičke in jih nesel v trsničarstvo v Mariboru, kjer so mu jih nacepili. Tako je dobil prvih 180 sadik, ki jih je posadil v svojem vinogradu za hišo, drugo leto pa je sto sadik pripravil še za svojega prijatelja, ta pa jih je posadil v Dobrovniku. Grozdje, ki ga je Kuzma poimenoval šalamenčar, je specifičnega okusa in dosega zelo dobro sladkorno stopnjo, grozdi pa imajo zelo nabite jagode. Rezanje vinske trte zelo olajša tudi to, da tiste vitice, ki se pravočasno ne ovijejo na oporo, odpadejo. Kuzma je za svoj klon vinske trte hotel preveriti DNK najprej v Ljubljani, vendar bi ga to drago stalo, potem pa se je povezal z mariborskim kmetijskim inštitutom, ki pa je sprožil postopek za analizo. Kaj bo pokazala, seveda najbolj zanima šalamenskega inovatorja. Pravi, da mu zdaj še nič podobnega ne roji po glavi, saj se izumov loteva popolnoma naključno. Ničesar namreč ne načrtuje, ampak počaka, da se mu ideje same porodijo.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Da vrenje mošta ne bo odnašalo življenj...