Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brivec iz Slovenskih goric in orožar iz Semberije...

 

Ganljivo in nepozabno srečanje dveh prijateljev, Slovenca Franca in Bosanca Dževada, ki sta se nazadnje videla pred pol stoletja, ko sta končala služenje v JLA

Franc in DževadDa življenje pogosto piše vesele in nadvse prijetne zgodbe in dogodke, sta se te dni prepričala Slovenec Franc Klejnošek (3.12.1948) iz Cogetincev v Slovenskih goricah, in Bosanec Dževad Islamović (25.11.1948) iz Bijeljine v severovzhodni bosanski pokrajini Semberiji, ki bosta samo osem dni narazen, konec letošnjega novembra in v začetku decembra, napolnila 70 let. Mlada golobrada, 18-letna mladeniča sta se prvič srečala meseca marca 1967, ko sta prišla v skupno desetino na služenje JLA v bosansko mesto Travnik. Takoj sta postala nerazdružljiva prijatelja in takšna ostala vse do naslednjega poletja, ko sta iz JLA odšla vsak na svojo stran. Potem, ko sta se razšla sta, v kaosu ki je takrat zaradi vdora Sovjetske zveze v Češkoslovaško, vladal v JLA, pozabila izmenjati naslova, telefonov pa tako in tako takrat ni bilo. Kljub temu en na drugega nista pozabila, a je življenje potekalo ločeno na različnih lokacijah. Oba sta si ustvarila družino in vse kar sodi zraven, sedaj ko sta oba že nekaj let upokojena, pa je po pol stoletja prišlo do njunega vnovičnega srečanja, ki je bilo nepozabno, emocionalno, čustveno in ganljivo.

Čeprav njuno srečanje ni bilo naključno, saj sta ga nekaj časa načrtovala in usklajevala, pa je med objemanjem kanila kakšna solza sreče. In na njunem prvem srečanju po pol stoletja, ki sta se ga udeležili tudi življenjski sopotnici, soprogi Anica in Nizama, smo izvedeli marsikaj zanimivega, kar se je dogajalo med leti 1967 in 2018. Ob tem kaj se je vse dogajalo v tem času, potem kako sta se iskala in na koncu spet srečala, pa nihče ne more ostati ravnodušen. Že ob prihodu v JLA razporeditvi v isto desetino sta Franc in Dževad postaja nerazdružljiva prijatelja. Le nekaj mesecev starejša od 18 let, sta si bila kot brata in velika prijatelja sta ostala tudi po trimesečnem koncu „obuke", ko je Franc bil razporejen za brivca, predvsem za frizerja v kasarni, Dževad pa je moral na še eno trimesečno usposabljanje, in sicer za orožarja – puškarja v Zenici. Ko se je vrnil v Travnik sta spet bila nerazdružljiva, a kaj kmalu je prišel čas za odhod iz vojske. Dževad je šel mesec dni prej, ker je nekaj dni pred koncem daroval kri zaradi neke večje nesreče v Travniku, in je zato služenje končal dva dni prej. Prav ko je on zapustil kasarno, je prišlo do zapletov, ker je Sovjetska zveza vdrla v Češkoslovaško, zato je Francu bil vojaški rok podaljšan za en mesec...
Od poletja 1968 se nista ne videla in ne slišala, a kljub temu je Franc, oktobra lani, takoj prepoznal Dževada, ki je v Cogetince poklical po telefonu. „Kako ga ne bi prepoznal, saj se taki ljudje ne izbrišejo iz spomina. Takoj ko sem ga zaslišal se mi je pred očmi pojavila njegova slika", veselo razlaga Franc, Dževad pa dodaja, kako je dve desetletji iskal kakšen kontakt, začel je po spletni akciji, kjer je delovala skupina: Najdi tovariše iz JLA. „Imam kar nekaj znancev v Sloveniji, a mi nihče ni uspel pomagati, da bi prišel v stik s Francem. Iskal sem tudi po internetu, obiskal Slovenijo, a ni in ni šlo. In ko sem skorajda obupal nad iskanjem mi je kontakt s Francijem posredoval Igor Florjančič iz Tolmina, ki je v tistem času bil tudi vojak v Travniku. Ko sem dobil številko sem poklical in oglasila se je Anica. Bal sem se, da bo odložila slušalko, ker me najbrž ni razumela, a se to k sreči ni zgodilo in zato sem navdušen, da smo se hitro dogovorili o tem nepozabnem srečanju, ki gotovo ne bo zadnje", je dejal Dževad.
Franc ima sicer s svojo Anico dva sina ter po dva vnuka in vnukinji, Dežvad pa s svojo Nizamo, dve hčerki, enega vnuka in pet vnukinj ter še tri pravnuke. Franc Klejnošek, ki z Anico živi v novi hiši, na njeni domačiji v Cogetincih, kamor sta se priselila iz bližnjega Grabonoša, je samo v vojski bil frizer-brivec. Njegov poklic je "malerija" oz. pleskarstvo, in 21 let ga je opravljal na Bavarskem v Nemčiji. Zaradi zdravstvenih težav so ga leta 1991 invalidsko upokojili, a ga nobena bolezen in invalidnost ni ovirala, da se ne bi veselil srečanja s svojim „vojaškim borcem" Dževadom Islamovićem, ki se je po rojstvu v okolici Brčkega že kot majhen otrok preselil v Bijeljino v bližini rek Drine in Save. Slednji je Bosno in Hercegovino, skupaj z družino zapustil ob začetku minule vojne, leta 1992 in se ustalil v prestolnici dežele Spodnja Avstrija v severovzhodni Avstriji, St.Pöltnu. Tudi sam je že pet let upokojen, živi pa na relaciji St.Pölten – Bijeljina, včasih „skoči" do Avstralije, kjer si je dom in družino ustvarila starejša hčerka, po novem pa se bo pogosteje ustavil tudi v Sloveniji, natančneje v Slovenskih goricah. A tudi Franc ima veliko željo, da se že letos odpelje v BiH, ne le v Bijeljino do prijatelja Dževada temveč tudi v Travnik, kjer se je z njim spoznal. In najbrž bo s svojo Anico odletel do Banjaluke, kjer ju bosta z avtomobilom počakala gostitelja v Bosni, Dževad in Nizama.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Brivec iz Slovenskih goric in orožar iz Semberije...