Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nemški blok je „legenda" Gornje Radgone

 

Najprej so ga gradili Nemci, nato Angleži in končali slovenski gradbinci

"Nemški" blokNe le prebivalci Gornje Radgone in okoliških krajev, temveč tudi mnogi drugi, ki se pogosto peljejo skozi mesto sejmov in penin, gotovo vedo, da na križišču osrednje mestne prometnice, Partizanske ceste ter Ceste na stadion, stoji starosta med večstanovanjskimi objekti „Nemški blok". Pravzaprav se omenjeni blok nahaja nekako utesnjen med cesto, ki seka mesto na dva dela in železniško progo, ki je nekoč povezovala Prlekijo in sosednjo Avstrijo. V preteklosti je bil blok vedno „zaraščen" oz. v senci velikih dreves, zlasti topolov oziroma po domače "jagnedi". Te so, ker so bili nevarni za okolico, nedavno podrli in s tem se je pokazala celotna fasada hrbtne strani zanimivega bloka, ki je za mnoge meščane nekakšna mestna „legenda".

Vsako mesto ima svojo zgodovino. Ima jo tudi mesto Gornja Radgona, ki je dobilo naslov mesta leta 1953. V mestu je nekaj zgodovinskih zgradb s častitljivo starostjo. To so predvsem radgonski grad, Burgeršpital in hiše na Spodnjem in Zgornjem Grisu. Novejši večji stanovanjski bloki pa se nahajajo v stanovanjskem naselju Trate. Te so gradile oz. financirale, tedanje tovarne Elrad, Avtoradgona in drugi, ki so denar od delavskih plač odvajali v stanovanjske sklade. In zakaj nosi stavba na Partizanski cesti, ime Nemški blok, v katerem je 26 stanovanj? To ime je dobil zato, ker so ga pričeli graditi v času druge svetovne vojne. Gradnja tega bloka, ki je v celoti zgrajen iz zidne, nekoč so rekli navadne opeke, katera je bila izdelana v Radgonski opekarni, je potekala dalj časa. Tedaj še niso poznali opeke, ki jo imenujemo »votljaki«. Težko si je zamisliti, koliko opeke je bilo vzidane v debele zidove.
O gradnji smo veliko izvedeli od stanovalca bloka, ki je kot skladiščnik, po potrebi tudi »podavač«, sodeloval pri dokončanju bloka. Gre za 91. letnega Franca Rauterja, mož zdravega duha in dobrega spomina, ki je povedal marsikaj zanimivega, da ne bi šlo v pozabo. »Nemški blok so začeli, leta 1943, graditi Nemci. Gradili so ga angleški ujetniki. Ker sem kot šolar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni hodil tod mimo po tedanji makadamski cesti, se dobro spominjam, da je na tem mestu, pod cesto, delovala žaga. Ker sem bil tisto leto mobiliziran v »Arbetsdinst«, od tam pa direktno rekrutiran v nemško vojsko, iz katere sem se vrnil leta 1945, o sami zidavi bloka ne vem nič. Vem pa, da je nadaljevanje gradnje bloka po končani vojni opravljalo gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora. Vodja gradbišča je bil ing. Berk. Pri njem sem bil kot skladiščnik, po potrebi tudi pomožni gradbeni delavec, zaposlen od 1. februarja do 25. oktobra 1947. Delo sem zapustil, ker sem bil vpoklican v jugoslovansko vojsko na "dosluženje" vojske, kot so rekli, temu služenju vojske, ki so jo služili nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Ko sem se po 26-tih mesecih, koncem 1949, vrnil iz vojske domov, so bila dela pri gradnji bloka že končana. Blok je bil dokončan leta 1948, stanovalci pa so se vanj vseljevali v letih 1949 in 1950. Stanovanja so tedaj v večini dobili člani tedanje Službe državne varnosti ali kot so rekli UDBE. Naj povem, kot zanimivost, da je dolga leta v prvem vhodu, delovala tudi ambulanta splošnega zdravnika dr. Repiča, ki je v tem delu tudi stanoval z družino.«
Še veliko zanimivega smo izvedeli od prijetnega sogovornika. Tudi to, da sta se z ženo Terezijo v blok vselila leta 1957 in to v prvi vhod, ki nosi naslov Partizanska 33. Po njegovem nista tačas najdalj stanujoča v bloku, kajti to bi naj bila Ivanka Avsec. Ostali stanovalci, v bloku ni praznega stanovanja, so se vselili pozneje. Zanimivo je tudi, da je imel vsak vhod v bloku svojo skupno pralnico. Blok pa še vedno nosi prvo »oblačilo« - fasadni omet.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Nemški blok je „legenda" Gornje Radgone