Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nemški blok je „legenda" Gornje Radgone

 

Najprej so ga gradili Nemci, nato Angleži in končali slovenski gradbinci

"Nemški" blokNe le prebivalci Gornje Radgone in okoliških krajev, temveč tudi mnogi drugi, ki se pogosto peljejo skozi mesto sejmov in penin, gotovo vedo, da na križišču osrednje mestne prometnice, Partizanske ceste ter Ceste na stadion, stoji starosta med večstanovanjskimi objekti „Nemški blok". Pravzaprav se omenjeni blok nahaja nekako utesnjen med cesto, ki seka mesto na dva dela in železniško progo, ki je nekoč povezovala Prlekijo in sosednjo Avstrijo. V preteklosti je bil blok vedno „zaraščen" oz. v senci velikih dreves, zlasti topolov oziroma po domače "jagnedi". Te so, ker so bili nevarni za okolico, nedavno podrli in s tem se je pokazala celotna fasada hrbtne strani zanimivega bloka, ki je za mnoge meščane nekakšna mestna „legenda".

Vsako mesto ima svojo zgodovino. Ima jo tudi mesto Gornja Radgona, ki je dobilo naslov mesta leta 1953. V mestu je nekaj zgodovinskih zgradb s častitljivo starostjo. To so predvsem radgonski grad, Burgeršpital in hiše na Spodnjem in Zgornjem Grisu. Novejši večji stanovanjski bloki pa se nahajajo v stanovanjskem naselju Trate. Te so gradile oz. financirale, tedanje tovarne Elrad, Avtoradgona in drugi, ki so denar od delavskih plač odvajali v stanovanjske sklade. In zakaj nosi stavba na Partizanski cesti, ime Nemški blok, v katerem je 26 stanovanj? To ime je dobil zato, ker so ga pričeli graditi v času druge svetovne vojne. Gradnja tega bloka, ki je v celoti zgrajen iz zidne, nekoč so rekli navadne opeke, katera je bila izdelana v Radgonski opekarni, je potekala dalj časa. Tedaj še niso poznali opeke, ki jo imenujemo »votljaki«. Težko si je zamisliti, koliko opeke je bilo vzidane v debele zidove.
O gradnji smo veliko izvedeli od stanovalca bloka, ki je kot skladiščnik, po potrebi tudi »podavač«, sodeloval pri dokončanju bloka. Gre za 91. letnega Franca Rauterja, mož zdravega duha in dobrega spomina, ki je povedal marsikaj zanimivega, da ne bi šlo v pozabo. »Nemški blok so začeli, leta 1943, graditi Nemci. Gradili so ga angleški ujetniki. Ker sem kot šolar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni hodil tod mimo po tedanji makadamski cesti, se dobro spominjam, da je na tem mestu, pod cesto, delovala žaga. Ker sem bil tisto leto mobiliziran v »Arbetsdinst«, od tam pa direktno rekrutiran v nemško vojsko, iz katere sem se vrnil leta 1945, o sami zidavi bloka ne vem nič. Vem pa, da je nadaljevanje gradnje bloka po končani vojni opravljalo gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora. Vodja gradbišča je bil ing. Berk. Pri njem sem bil kot skladiščnik, po potrebi tudi pomožni gradbeni delavec, zaposlen od 1. februarja do 25. oktobra 1947. Delo sem zapustil, ker sem bil vpoklican v jugoslovansko vojsko na "dosluženje" vojske, kot so rekli, temu služenju vojske, ki so jo služili nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Ko sem se po 26-tih mesecih, koncem 1949, vrnil iz vojske domov, so bila dela pri gradnji bloka že končana. Blok je bil dokončan leta 1948, stanovalci pa so se vanj vseljevali v letih 1949 in 1950. Stanovanja so tedaj v večini dobili člani tedanje Službe državne varnosti ali kot so rekli UDBE. Naj povem, kot zanimivost, da je dolga leta v prvem vhodu, delovala tudi ambulanta splošnega zdravnika dr. Repiča, ki je v tem delu tudi stanoval z družino.«
Še veliko zanimivega smo izvedeli od prijetnega sogovornika. Tudi to, da sta se z ženo Terezijo v blok vselila leta 1957 in to v prvi vhod, ki nosi naslov Partizanska 33. Po njegovem nista tačas najdalj stanujoča v bloku, kajti to bi naj bila Ivanka Avsec. Ostali stanovalci, v bloku ni praznega stanovanja, so se vselili pozneje. Zanimivo je tudi, da je imel vsak vhod v bloku svojo skupno pralnico. Blok pa še vedno nosi prvo »oblačilo« - fasadni omet.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Nemški blok je „legenda" Gornje Radgone