Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsaka riba ima svojo zgodbo

 

Predstavljen WWF-ov vodnik za nakup ribiških proizvodov »Zgodbe izza vašega krožnika« - da ima vsaka riba svojo zgodbo priča nov vodnik, ki nam pomaga pri izbiri in pripravi trajnostno ulovljenih rib ter rešitvi naših morij pred katastrofo, ki jim grozi

Jedi ribeAli radi pripravljate ribe in druge ribiške proizvode? Ali veste, kako izbrati najboljše ribe, po možnosti iz trajnostnega ribolova? Zakaj je sploh pomembno, da kupujemo takšne ribe? Odgovore na ta in druga vprašanja, zanimive recepte in veliko dodatnih informacij lahko najdete v novem vodniku po ribiških proizvodih »Zgodbe izza vašega krožnika«, ki sta ga predstavila WWF Adria (Svetovni sklad za naravo) in Uroš Štefelin, glavni chef Ville Podvin.

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z istimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju. WWF-ov vodnik »Zgodbe izza vašega krožnika« je namenjen vsem ljubiteljem rib in morskih sadežev, da bi znali za pripravo svojih najljubših jedi izbrati trajnostne ribiške proizvode, ki ne škodujejo morskim virom in ljudem, ki so neposredno povezani s to vejo gospodarstva, še zlasti v državah v razvoju, kjer so pogosto tudi edini vir hrane in prihodka.
»Še ob koncu 19. stoletja se je zdelo, da je morje neizčrpen vir rib in naravnih resursov, ki jih ljudje nikoli ne bomo mogi izčrpati. Samo dobrih sto let kasneje je večina ribjih staležev pred kolapsom, tudi v Sredozemlju in Jadranskem morju. V vodniku smo želeli izpostaviti primere dobre izbire in ozavestiti potrošnike o problemu. Hkrati želimo povečati interes trgovskih verig za omogočanje večje izbire izdelkov iz trajnostnega ribolova. Več kot se bodo potrošniki odločali za trajnostne izdelke, več jih bo na policah trgovin,« je na dogodku povedal Martin Šolar, direktor WWF Adria.
Nezakonit in nereguliran ribolov bi lahko kmalu dosegel 26 milijonov ton ali približno 30 odstotkov vsega globalnega letnega ulova. Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib. Zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupe, kar želi WWF doseči s projektom Fish Forward, v katerem sodeluje 11 držav EU, vključno s Slovenijo. Ravno države EU so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, in skoraj 50 odstotkov tega uvoza prihaja iz držav v razvoju. »Prekomeren ribolov je za podnebnimi spremembami druga največja nevarnost za naša morja in oceane. Če je le možno, ne jejmo mladic, preverimo izvor ribiških proizvodov in uživajmo bolj raznovrstne ribiške izdelke. V Evropi se za certificiranje proizvodov iz trajnostnega ribolova že dlje časa uporablja certifikat MSC (Marine Stewardship Council). WWF želi spodbuditi postopek certificiranja tudi v Sredozemlju, vključno z Jadranskim morjem, kjer so ribji staleži tudi v zelo slabem stanju,« je dejal Danijel Kanski, vodja projekta pri WWF Adria.
Slovenija večino ribiških proizvodov uvozi. Tudi države, ki imajo največje ribiške flote v Sredozemlju, kot sta Italija in Španija, so odvisne od uvoza ribiških izdelkov. Le s svojimi odločitvami in nakupom ustreznih rib lahko pripomoremo k obnovi ribjih staležev in podpremo ribiče in njihove družine po vsem svetu. Pri tem nam bo v pomoč WWF-ov vodnik, ki je na voljo tudi na spletu www.kateroribokupiti.si in vsebuje koristne nasvete, dejstva in anekdote ter okusne recepte znanih kuharjev, ki vas bodo navdihnili, da v vašo prehrano vnesete malo raznovrstnosti. Pangasisus iz Vietnama, bradač na francoski način, sardele zavite v liste vinske trte, trske, orade in skuše so le nekatere od rib, ki jih boste našli med recepti. »Z izborom sestavin za svoje jedi želimo predvsem ozavestiti naše goste, a tudi vplivati na dobavitelje. V sodelovanju z WWF bomo začeli prilagajati ponudbo rib v naši restavraciji, s poudarkom na tistih, ki prihajajo iz trajnostnih virov,« je dejal Uroš Štefelin, glavni chef Ville Podvin, ki je udeležencem dogodka pripravil ribje jedi, ki se jim niso mogli upreti.
„WWF izvaja projekt Fish Forward, da bi spodbudil ljudi, da so bolj skrbni pri izbiri ribiških izdelkov. Vodnik »Zgodbe izza vašega krožnika« je šele začetek. WWF Adria trenutno dela na začetku postopka certificiranja različnih vrst ribolova in vzgoja na Sredozemlju in Jadranu ter s tem omogočiti povečanje ponudbe rib iz trajnostnih virov", je dodal Bojan Stojanović iz WWF Adria.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Vsaka riba ima svojo zgodbo