Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pričeli so raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti: Sobota-HF

( 1 Ocena ) 

Vedno več jih umira zaradi srčno žilnih težav

Prof. dr. Mitja LainščakGlede na to, da je v Pomurju umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni še višja kot drugod po Sloveniji, niti ne preseneča, da so v Splošni bolnišnici Murska Sobota začeli obsežne raziskave o pogostosti srčnega popuščanja, ki bo potekala v sklopu projekta Epidemiologija srčnega puščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost. Sama študija, ki bo odkrivala dejansko število obolelih, je tudi zaradi čim prejšnjega zdravljenja zelo potrebna in koristna. „V raziskavo bo vključenih 2861 prebivalcev mesta Murska Sobota, ki so stari nad 55 let. Pričakujejo pa, da bi po presejalnem pregledu pri 30 odstotkih navidezno zdravih posameznih zaznali srčno popuščanje, in te bodo povabili na nadaljnje diagnostične preglede," sta med drugim obširno raziskavo, ki bo potekala v dveh sklopih predstavila nosilec projekta prof. dr. Mitja Lainščak in vodja raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak.

Za pridobitev relevantnih podatkov, pričakujejo dober odziv vseh Sobočanov, ki bodo vabila na presejalni test dobili po pošti. Dobljeni rezultati pa ne bodo prispevali le k statistiki o številu obolelih, ampak bodo prispevali tudi k vedenju, kako pristopili k tistim, ki srčno popuščanje imajo. Projekt, ki ga izvaja SB Murska Sobota, v sklopu projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost«, financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Namen projekta je dobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja v Sloveniji, kar bo omogočalo analizo stanja ter načrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje te bolezni. Presejalni pregled v okviru raziskave sta med drugimi opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Srčno popuščanje je zdravstveno stanje s pogostimi hospitalizacijami, visoko umrljivostjo in velikimi stroški obravnave. Na splošno velja, da je pogostost srčnega popuščanja v prebivalstvu 1-2 % in da s starostjo strmo narašča. Gre za resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je srčno popuščanje pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kakovostno življenje. Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, katerega pogostost narašča. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave različnih držav so pokazale, da vsako leto na novo zboli 1 do 5
bolnikov na 1000 ljudi, skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je od 3 do 20 na 1000 ljudi. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji letno 16.000 bolnišničnih obravnav pri 8000 bolnikih; gre za najpogostejšo diagnozo na oddelkih interne medicine v slovenskih bolnišnicah pri bolnikih nad 65 let. Poleg tega ima srčno popuščanje slabo prognozo, saj je umrljivost večja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj.
Projekt »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je razdeljen v dva dela; v prvem bodo pridobili podatke iz nacionalne podatkovne baze o spremljanju bolnišničnih obravnav in v analizo vključili vse bolnišnične obravnave, kjer se med odpustnimi diagnozami pojavlja srčno popuščanje. V drugem delu projekta bodo v mestu Murska Sobota izvedli presečno epidemiološko raziskavo za ugotovitev pogostosti srčnega popuščanja. V raziskavo bodo povabili reprezentativen vzorec prebivalcev, starih 55 let in več. Med presejalnim pregledom jim bodo določili koncentracijo natriuretičnega peptida (NT-proBNP). Preiskovanci, kjer bo koncentracija povišana, bodo povabljeni na podroben zdravniški pregled zaradi suma na srčno popuščanje. Dokončno mnenje o diagnozi srčno popuščanje bo na osnovi izvidov vseh preiskav podal mednarodni panel vsaj treh neodvisnih strokovnjakov, ki ne bodo vključeni v obravnavo preiskovancev. Na osnovi podatkov bodo lahko opravili dodatne ekonomske analize in predlagali načrtovanje in udejanjanje ukrepov za obvladovanje srčnega popuščanja na nacionalni ravni. Z jasnimi epidemiološkimi podatki iz lastnih raziskav bi lahko dosegli premik pri vseh deležnikih (odločevalci, plačnik, izvajalci zdravstvenih storitev) in izboljšali obravnavo prebivalcev Slovenije. V mednarodnem merilu bodo rezultati omogočili oceno trenutnega stanja v tem delu Evrope in bodo lahko vplivali na oblikovanje dokumentov mednarodnega združenja Heart Failure Association v prihodnje (smernice, konsenzi in mnenja strokovnjakov).
Prof. dr. Mitja Lainščak, član Izvršilnega odbora Heart Faiure Association, koordinator Odbora za nacionalna združenja, koordinator Delovne skupine za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije in nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji« je ob tej priložnosti povedal: »Gre za prvo tovrstno raziskavo večjega formata v Sloveniji in v tem delu Evrope. Rezultati bodo pomembni tako za obravnavo bolnikov v Sloveniji, kot tudi za širšo mednarodno strokovno javnost. Poleg epidemioloških podatkov za Slovenijo bomo lahko preizkusili nekatera diagnostična merila za srčno popuščanje in ocenili breme sočasnih obolenj. Dodatne analize bioloških vzorcev bodo omogočile tudi oceno tveganja za zaplete in bodo morda pomagale pri izbiri ciljev za zdravljenje v prihodnosti.«
Presejalni pregled, ki pomeni le rutinski odvzem venske krvi in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ali počutje preiskovanca, sta ob uradnem pričetku raziskave opravila župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek in direktor murskosoboške bolnišnice, Bojan Korošec. Na dogodku so bili poleg vodstva murskosoboške bolnišnice prisotni še nosilec projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji«, prof. dr. Mitja Lainščak, vodja znanstveno raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici, doc. dr. Jerneja Farkaš-Lainščak, koordinator izvedbe raziskave SOBOTA-HF, Daniel Omersa, vodstveno osebje in zdravniki Internega oddelka in Oddelka za laboratorijsko diagnostiko SB MS, predsednik PAZU-ja, dr. Mitja Slavinec, predstavniki območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota ter druga strokovna javnost.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Pričeli so raziskavo o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti: Sobota-HF