Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V okviru boja proti raku posebej poudarjajo preventivo

( 1 Ocena ) 

„Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku"

SVITKakorkoli obračamo, rak je poleg bolezni srca in ožilja, še vedno pod samim vrhom povzročiteljev smrti. Zato tudi ob letošnjem tednu boja proti raku, katerega geslo je "Priporočila proti raku naj je obvisijo v zraku", predvsem opozarjajo na preventivo, ko bi lahko znižala obolelost za rakom. Z geslom letošnjega tedna boja proti raku, želijo organizatorji znova izpostaviti pomen preventive raka. Pojavnost rakavih bolezni se namreč v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom lahko pripomoreta zlasti zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje bolezni. Strokovnjaki opozarjajo, da je polovica vseh rakov posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja.

Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom. Dipl. med. sestra Slavica Mencinger, ki v ZD Gornja Radgona skrbi za projekte preventive, poudarja da je rak drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. „K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje tudi nekajenje, zdravo prehrano in vsakdanjo zadostno telesno dejavnost. Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Svit).
Zato ne oklevaje – odzovite se vabilu – udeležite se brezplačnih preventivnih programov", dodaja Slavica Mencinger, dipl. med. sestra, ZVC ZD Gornja Radgona.
Postregla je tudi s podatki glede odzivnost na program Svit v štirih občinah z območja Gornje Radgone. V dveh občinah (Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci) so že nad slovenskim povprečjem, občini Gornja Radgona in zlasti Apače pa so kar močno pod povprečjem. „Z odzivnostjo v program Svit lahko v veliki meri preprečimo rakasta in tudi ostala obolenja. Zato ne vidim vzroka, zakaj se ne bil odzvali in vključili v program, ki je mimogrede za uporabnike brezplačen. Kot rečeno, rak na debelem črevesu in danki je drugi najpogostejši rak. Ker bolezen običajno odkrijemo prepozno, v Sloveniji vsako leto umre mnogo bolnikov s tem rakom. Skoraj polovica vseh umrlih je tudi zaradi neodzivnosti vabljeni v program Svit", dodaja Mencingerjeva.
Pojavnost raka na debelem črevesu in danki je do leta 2010 naraščala, leta 2011 pa je, predvsem po zaslugi Programa Svit, začela padati, saj so s pomočjo presejanja zaznali in odstranili že polipe, torej predrakave spremembe, in s tem preprečili nastanek bolezni. Program je namenjen ciljni populaciji (med 50 in 74 let starosti), ki je k sodelovanju vabljena s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije ZZZS. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti. Program Svit je sicer najuspešnejši presejalni program za zgodnje odkrivanje raka ne samo pri nas, ampak tudi eden od najuspešnejših v Evropi. „Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prikrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prikrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki", je povedala Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., vodja Programa Svit, ki je dodala: „Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo. Pojavnost raka na debelem črevesu in danki v Sloveniji se zaradi vse večje odzivnosti pozvanih ljudi in zgodaj odkritih predrakavih sprememb zmanjšuje".
Mimogrede tudi na območju Slovenije ne morejo biti popolnoma zadovoljni z odzivnostjo v program Svit. V letu 2017 je tako bila odzivnost v Sloveniji 62,74 %. Povabljenih je namreč bilo 302.819 oseb (301.701 osebi je bilo vabilo tudi vročeno), izjavo o sodelovanju pa je vrnilo 189.293 oseb (62,74 %). Najnižjo odzivnost beležijo na območju Kopra (58,80), najboljšo pa na območju Nove Gorice (65,59), sledijo pa: Kranj (65,54), Novo mesto (64,62), Ljubljana (64,47)..., najnižjo odzivnost poleg Kopra pa beležijo v Pomurju (59,64 %). Ko gre za območje Gornje Radgone, pa je nadpovprečna odzivnost v občini Sveti Jurij ob Ščavnici 69,06 %, ki je sploh najvišja v Pomurju, rahlo nad povprečjem je tudi občina Radenci (62,91 %), pod povprečjem pa občini Gornja Radgona (57,88 %) in Apače (54,26 %). Za Apačami so v Pomurju še štiri (od 28) občin, in sicer: Gornji Petrovci (53,91), Cankova (53,77), Lendava (51,95) in Velika Polana (51,58). V vseh pomurskih občinah, razen v Odrancih, je višja odzivnost žensk, kot moških.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje V okviru boja proti raku posebej poudarjajo preventivo