Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ne le boleče, tudi življenjsko nevarno

 

Sršeni vse bolj dejavni tudi v Pomurju, kjer je število primerov odstranitev gnezd močno naraslo

SršeniKer so lahko te velike žuželke smrtno nevarne ne le za živali, temveč tudi za ljudi, se občani, pri katerih se pojavljajo sršenja gnezda, čedalje pogosteje obračajo na gasilce, kar je tudi najbolje, saj se je zelo nevarno samostojno odločati za uničevanje njihovih gnezd. Tako je tudi v Pomurju, kjer morajo zlasti gasilci iz večjih PGD,  Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, pogosto posredovali pri strokovno-tehnični odstranitvi sršenjih gnezd.

Torej, sršeni predstavljajo vse večjo nevarnost za ljudi, med katerimi so tudi tisti, ki ne vedo, kako ravnati, če jih piči sršen in kako ugotoviti, če so alergični na pike, kar je še bolj nevarno, celo življenjsko. Pri nas sicer stanje ni alarmantno, kot ponekod v regiji, saj se v občina Kuršumija na jugu Srbije te dni spopadajo z veliko invazijo sršenov. Zdravstveno pomoč je zaradi pika poiskalo že več kot 250 ljudi, več ljudi pa je za posledicami pika tudi umrlo. Tudi iz Hrvaške prihaja novica o smrti 56-letnika prav zaradi pika sršena. Hrvatica Ana Dragica Stričević je imela več sreče, saj je preživela pike 43 sršenov! Nevede je imela na podstrešju domače hiše gnezdo z več kot 100 sršeni, ki so jo napadli. V bolnišnici v Kninu so ji rešili življenje, pred tem pa so gasilci in medicinsko osebje morali uporabiti čebelarsko opremo, da so jo izvlekli iz roja sršenov, katere so pozneje uničili.
Pred leti je tudi v okolici Radencev umrl domačin, ki je bil alergičen in po piku enega samega sršena je umrl, enako je pred leti poginil tudi konj, ki so ga napadli sršeni, slednji pa ubijejo največ pridnih čebel. Kar veliko sreče je pred dnevi imel voznik kamiona na Ptuju, ki ga je med vožnjo pičil sršen. Zaradi slabosti je vozilo ustavil na bližnji avtobusni postaji, sam pa je moral pomoč poiskati v ptujski bolnišnici. Čeprav se poletje počasi izteka to ne pomeni, da sršenov ni več. Strokovnjaki svetujejo, da smo previdni pri uživanju sladkih hrušk, kjer je sršenov še posebej veliko. Da so sršeni pri nas dejavnejši kot običajno potrjuje tudi dejstvo, da Uprava RS za zaščito in reševanje pogosto poroča o „napadu živali na ljudi in druge živali..." Tudi Branko Kolmanič, poveljnik PGD Murska Sobota, je povedal: „Intervencij zaradi napadov sršenov je letos veliko več, kot jih je bilo v prejšnjih letih." K izdatnejšemu razmnoževanju sršenov pripomore tudi podnebje, saj jim odgovarja, da je sprva izdatna vlaga, nato pa nagla suša. Največje število sršenov se pojavi prav v tem času, od sredine avgusta do sredine septembra. „Ko odstranjujemo gnezdo, se gasilec obleče v izolirano obleko, da se zaščiti pred piki, nato pa celotno gnezdo shrani v PVC vrečko, ki jo zavežemo in jo odstranimo," še pojasnjuje Kolmanič, ki še pojasni, v katerih primerih ne odstranjujejo gnezda: „Pretekli mesec smo bili poklicani na intervencijo zaradi napada sršenov, vendar so ti bili v luknji na fasadi. Ob takšnih primerih ne odstranjujemo gnezda in obvestimo pristojne službe."
Ob vse večjem razmnoževanju pa sršeni začnejo graditi tudi gnezda. Strokovnjaki svetujejo, da odstranitev gnezda raje prepustimo ustreznim službam, če pa se odločimo, da bomo gnezdo odstranili sami, pa nas opozarjajo na zaščito in potek odstranjevanja. Najboljša zaščita je čebelarski klobuk ter rokavice in kombinezon, ki nas ščitijo pred piki. Kot sredstvo za odstranitev uporabimo preparate v obliki pršila, ob tem pa je pomembno, da se vsega skupaj lotimo ob večernih oziroma jutranjih urah, ko sršeni najbolj mirujejo. Kako ravnati ob piku sršena? Tako kot osji, je tudi pik sršena zelo boleč. Sršeni in ose so del iste družine, le da so ti precej večji in navadno črno-beli ali rdečkastorjavi. Čeprav je slišati, da morajo zdravniki zlasti na mariborskem in pomurskem območju pogosto posredovati in pomagati ljudem, ter da morajo zlasti gasilci uničevati čedalje več sršenjih gnezd, pa direktor ZD Gornja Radgona, sicer specialist infektolog, Jože Primožič, dr.med., meni da ni vzroka za paniko. „Tudi če nas sršen, ali dva, trije... piči ni razloga za paniko. Predvsem je potrebno takojšnje hlajenje mesta pika. Če pa je kdo alergičen na pike potem je situacija drugačna in je potrebno nemudoma klicati zdravnika. Simptomi so znani, in sicer oseba težje diha, začnejo otekati ustnice, pride do omotice, bruhanja ipd., kar pomeni, da je potrebna strokovna pomoč. Če pa vidimo samo oteklino ali rdečino na mestu pika, potem, kot sem dejal zadostuje hlajenje mesta pika", pravi dr. Primožič, ki nam je pojasnil, kako je najbolj pomembno, da vemo, če smo alergični na pike teh velikih žuželk. V primeru, da nismo alergični, torej območje pika hladimo z obkladkom in namažemo z mazilom za lajšanje posledic pikov žuželk, kot je denimo Fenistil.
Če smo alergični, smo v velikih težavah. Pri alergikih, brez takojšnjega ukrepanja s protialergijskim kompletom, pride do anafilaktičnega šoka in takrat je hitra medicinska pomoč nujna. V primeru, da ne vemo, če smo alergični na pik sršena, ko nas ta piči, to prepoznamo po reakcijah na telesu. Na mestu pika bo najprej nastala močna zateklina. Če nismo alergični, bo pri tej reakciji tudi ostalo. V primeru alergije, bomo v prvem stadiju začeli dobivati izpuščaje po celem telesu, lahko tudi bruhamo in postanemo omotični. V drugem stadiju bomo pričeli po vsem telesu dobivati še zatekline. V tretjem stadiju nas bo pričelo dušiti in takrat lahko pride tudi do zadušitve in posledične smrti. Poznavalci trdijo, da če smo alergični na pik ose, bomo praviloma tudi na pik sršena, saj gre za praktično enak strup. To pa ne velja za alergijo na pik čebel, saj imajo čebele drugačen strup kot ose in sršeni, zato je možno, da kljub alergiji na pik čebele nimamo alergije na pik sršena. V Sloveniji sicer zdravniško pomoč zaradi pika žuželk letno poišče približno 17.000 ljudi. V zadnjih šestih letih pa so zaradi pika sršena, čebele ali ose umrle tri osebe. Kljub povečani aktivnosti sršenov v Pomurju pa tamkajšnji reševalci, v primerjavi s kolegi z mariborskega območja, ne opažajo povečanega števila intervencij zaradi pikov sršenov...
Samica sršena je večja od samca
Sršen (Vespa crabro) sicer spada v družino os, je pa precej večji od navadne ose. Samice so večje od samcev, ko so oplojene, začnejo stikati za drugimi žuželkami, gosenicami, metulji, čebelami in gradijo prava gnezda. Svoje ličinke hranijo z mesom drugih ličink, same pa se prehranjujejo z nektarjem. Sršeni povzročajo veliko preglavic čebelarjem, saj napadajo in ubijajo čebele, ob tem so nevarni tudi za druge živali in ljudi. Pri nas poznamo dve vrsti sršenov, to so evropski ter azijski, ki je v naš del sveta prišel pred nekaj leti. Slednji so veliko bolj napadalni in spadajo med najnevarnejše strupene žuželke, saj lahko njihov močan strup na koži povzroči luknjo, kot jih povzroči strelna krogla. Sršeni predstavljajo vse večjo nevarnost za ljudi. Mnogo ljudi misli, da lahko, če se jim v hišo ali ob hišo naselijo sršeni, pokličejo gasilce, a ni tako, kajti slednji nimajo sredstev za njihovo odstranjevanje, temveč so za to pristojni Centri za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo, na zavodih za zdravstveno varstvo po Sloveniji.
Sršen spada med insekte, ki imajo zelo razširjeno glavo in oprsje. Značilna je progavost zadka, dosežejo velikost do 30 mm. Sršeni se sicer naseljujejo v votlih drevesih, hišah, zapuščenih objektih, lesenih pomožnih objektih, podstrešjih in v zemlji, gnezda pa so lahko velika od 35 do 65 centimetrov. Gnezdo lahko vsebuje več kot 5000 osebkov, še posebej so sršeni aktivni v poletnih mesecih, ko so tudi agresivni, tako da poleg škode, ki jo povzročajo na zrelem sadju, predstavljajo resno grožnjo za ljudi v svoji bližini. Kot poudarjajo poznavalci posamezne sršene, ki predstavljajo nevarnost za ljudi, še posebej za otroke, lahko polovimo s posebej prirejenimi pastmi, v katerih je lahko specifična feromonska vaba, lahko pa take pasti improviziramo in izdelamo iz priročnega materiala in predmetov. To so različne lovilne posode, v katerih je različna sladka vaba. Uporabljajo se tudi različne električne luči, tovarniško izdelani pripomočki in druge komercialne pasti. V profesionalnem delu pa za uničevanje gnezd uporabljajo različne kemijske preparate – insekticide, ki delujejo hitro, trenutno in uničijo vse osebke v gnezdu. Akcijo uničevanja izvajajo v večernem in nočnem času, da zajamejo vse osebke v gnezdu. Po možnosti uničeno gnezdo tudi fizično odtrgajo, odluščijo in neškodljivo uničijo.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zdravje Ne le boleče, tudi življenjsko nevarno