S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Protireformacija

 

ProtireformacijaProtireformacija na Štajerskem se je zelo okrepila v zadnjih dveh desetletjih 16. stol. in v začetku 17. stol. dosegla svoj višek. Proti protestantizmu je odločno nastopil deželni knez nadvojvoda Karel. Z njegovo smrtjo leta 1590 je protestantizem dobil novo upanje na zmago, še bolj pa pod regentstvom nadvojvode Maksimiljana v letih 1593 in 1595, ki je bil do protestantov strpen, k čemur ga je silila odvisnost od deželnih stanov zaradi potrjevanja davkov in obrambe pred Turki.

 

Nadvojvoda Ferdinand II. pa je izrazil trdno voljo o obnovitvi katoliške vere pri čemer mu je pomagal lavantinski škof Jurij Stobej. Njegov program pri nas sta izvajala sekovski škof Martin Brenner in ljubljanski škof Tomaž Hren.

Prepis iz knjige: "Ko je v maju 1598 nadvojvodova komisija hotela v Radgoni umestiti katoliškega župnika MatijaTomaz Hren Socija kot zastopnika deželnega kneza, jo je sprejelo na rotovžu meščanstvo s silnim vpitjem in kričanjem. Vse pomirjevanje je bilo zaman, enako vse pretnje in grožnje. Pooblaščenci deželnega kneza so morali sramotno oditi in biti veseli, da so odnesli žive glave. Ko se je raznesla vest, da prihaja četa vojakov komisarjem na pomoč, so se meščani oborožili, zaprli mestna vrata in bili pripravljeni, da bi se kakor javni uporniki bojevali proti svojemu vladarju." 

Leta 1599 je nadvojvoda Ferninand II. ukazal, da se morajo vsi meščani vrniti v katoliško vero ali pa zapustiti njegove dežele. V ta namen je sestavil reformacijske komisije, ki so potovale po deželah in izvajale protireformacijo. Na Slovenskem Štajerskem se je protestantizem razširil predvsem v zadnjih desetletjih 16. stol., največ po mestih in trgih, kjer je meščanstvo odkrito sprejelo novo vero, ostali pa skrivaj, prav tako tudi podeželani, saj so jim vzgled dajali plemstvo in njihovi služabniki.

17. decembra 1599 je komisija pod Brennerjevim vodstvom prispela v Radgono. V tem času je bilo skoraj vse mesto protestantsko, kar nam dokazuje tudi položaj katoliških duhovnikov v tem času. V letih 1570 in 1600 se je zvrstilo kar 12 vikarjev ali župnijskih namestnikov (odpotovali so sami ali bili pregnani). Komisija je v mestu ostala cela dva tedna in v tem času prebivalstvu pridigala, grozila, zahtevala od njih visoke varščine, ga šikanirala, mu odvzemala potrebno orožje, knjige, lastnino in 04.01.1600 na trgu zažgala vse protestantske knjige, s seboj pa odpeljala vse zvonove in slovesne oprave ter orožje, pustili pa meščanom na oskrbi 150 vojakov.

Martin BrennerPrepis iz knjige: "Nato je prišel na vrsto Spodnji Štajer. Na čelo komisije je tu stopil sekovski knezoškof Martin Brenner, kateremu so bili pridejani še trije vladni svetniki in tajnik Volkenbenk Kaltenhauser.

Prvi obisk je veljal glavni luteranski trdnjavi-Radgoni. Dne 17. decembra 1599 je odrinila komisija iz Lipnice, spremljana od 150 nemških strelcev in 170 oboroženih škofovih podložnikov. Na poti v Radgono je obiskala Cmurek, kjer je pregnala predikanta, postavila katoliškega župnika in sprejela od meščanov obljubo pokorščine.

Pod noč je bila že v Radgoni. Meščani so bili iznenadeni in silno prestrašeni. Komisarji so zahtevali takoj ključe od vseh mestnih vrat, zastavili vse ulice in trge z vojaki, k rotovžu in orožarni postavili močno stražo in meščanom prepovedali zapustiti hiše. Drugi dan je dobila komisija v pomoč in varstvo še 500 slovenskih vojakov, katere so oborožili s puškami in sabljami iz mestne orožarne. Tretji dan so pozvali pred komisijo vse meščanstvo. Škof Brenner je imel dolg govor, v katerem je naštel Radgončanom vse pregreške in prestopke, ki so jih zadnja leta zakrivili. Nato je sledila sodba, da vsled upornosti izgube vse svoje pravice in privilegije. Mestni sodnik, svetovalci in vsi mestni uradniki so bili odstavljeni. Za nadvojvodovega pooblaščenca (Anwalt) je bil imenovan novi mestni župnik Matija Socius in mu je bilo naročeno, naj se vedno udeležuje sej mestnega sveta in pazi, da se ne ukrene kaj zoper katoliško vero in nadvojvodovo oblast. Za mestnega sodnika je bil postavljen Luka Lelič, katerega so preje zaradi katoliškega mišljenja zelo preganjali. Slednjič so se določile kazni za upornike, ki so bežali pred Ogrsko. Zaplenili so jim imetje. Mnogim luteranom so zaradi izgredov proti prejšnjim komisijam naložili denarne glob od 300 do 4000 goldinarjev.

Meščanom se je splošno določil obrok treh mesecev, da se izjavijo pred župnikom, se li hočejo povrniti v katoliško cerkev ali pa izseliti. Vsi pa so morali priseči pred škofom, da hočejo biti pokorni deželnemu knezu, se zdržati bogoslužja protestantov in vseh krivih shodov. Nato jim je komisija izročila "inštrukcijo", ki je določala, kako naj se vrši mestna uprava, katoliška božja služba in poživi versko življenje.

Luteranska molivnica izven mesta se je imela razstreliti. Ker je pa njen lastnik Karl pl. Herberstorf prosil, naj mu prizanesejo, in je že sam odpravil predikanta, altar, krstni kamen, grobne spomenike in zvonove, je nadvojvoda Ferdinand dovolil, naj se poslopje ohrani, ako ne bode več služilo za protestantske shode.

Komisija je ostala v Radgoni do 5. januarja. Škof Brenner je skozi dva tedna vsak dan pridigoval po več ur deloma v župni cerkvi, deloma v mestni hiši. Razlagal je temeljne nauke katoliške vere in se o njih razgovarjal s posameznimi meščani. Pri odhodu komisije je ostalo v mestu za posadko 150 strelcev, ki so imeli vzdrževati mir in red."

Delo protireformacijske komisije je bilo za mesto zelo škodljivo in predvsem poniževalno hkrati pa zelo učinkovito, saj sta do leta 1685 v Radgoni bila zabeležena le še dva protestanta.

 

Prepis iz knjige: "Napačno bi bilo končno zmago katoličanstva nad protestantstvom ob začetku 17. stoletja pripisovati le odločnemu nastopu habsburških vladarjev. Njihovi boji z deželnimi stanovi nam predstavljajo le zunanjo plat onega velikega verskega prevrata, pri katerem so s svetnimi vladarji vred sodelovali pred vsem cerkveni oblastniki, razni redovi in novovzgojena katoliška duhovščina. Sporedno z odredbami avstrijskih vladarjev proti luteranstvu se je izvršila notranja reforma katoliške cerkve po naših krajih, brez katere bi bila vladna "protireformacija" le prazno delo. Iz lastne moči se je dvignilo katoličanstvo med hudimi boji s protestantstvom in propalostjo do viška, ki ga preje morda več stoletij ni doseglo.

Nositelji in zastopniki prave cerkvene reforme so škofje. Mnogo skromnejše, dasiravno nič manj uspešno, je bilo delovanje kapucinov.

Knezoškof Tomaž Hren je imel manj zmisla za potrebe in težnje kmečkega ljudstva. Tu so Hrena obvladovali še popolnoma nazori in predsodki njegove dobe. Ko je v gornjeradgonski okolici l. 1603. izbruhnila neka kužna bolezen, je Hren prepovedal mrliče pokopavati pri župni cerkvi poleg graščine in odkazal za nje oddaljeno pokopališče sv. Magdalene, a s tem je izzval med kmeti hud odpor.

V Radgoni je prizidal pater Jakob Rosolenz iz Stainza k cerkvi, ki je bila lastnina proštije, samostan in je oboje leta 1614. izročil kapucinom. Radgonski kapucini so imeli hude boje z ogrskimi protestanti. Okoli leta 1635. so bili trije očetje kapucini od ogrskih kalvincev umorjeni in vrženi v Muro."

Nahajate se: MKR Zgodovina Radgone Protireformacija