Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonske znamenitosti

( 2 Ocen ) 

Radgonske znamenitosti so posebna zapuščina naših prednikov, zato jim na tej strani namenjamo prav posebno pozornost. Nekatere so bile ustvarjene stoletja nazaj, nekatere so novejše datacije, vse pa si zaslužijo, da ostanejo zapisane in ohranjene za poznejše rodove.

Poleg teh omenjenih zgradb in objektov ima mesto Gornja Radgona še kar nekaj drugih starih zgradb iz 19. stol., ki so zanimive zaradi svoje ohranjenosti, meščanskega izgleda tedanjega časa in arhitekture.

 

dr.Ivan Rihtarič

PRISPEVEK K RAZVOZLAVANJU BESEDIL NA NEKATERIH

GORNJERADGONSKIH KULTURNO-UMETNIŠKIH SPOMENIKIH

Besedilo je lahko kljub svojemu odkritemu poštenemu namenu prav neverjetno zavozlano in kot takšno skrivnostno za bralca takega teksta. Če je jezik še povrh vsega tuji (nemški, latinski), besedilo s številnimi kraticami, nenavadno oblikovanimi črkami in številkami, dobi bralec vtis skrivnosti besedila in celotnega spomenika.

V Gornji Radgoni so vsaj trije kulturno-umetniški spomeniki takšni, da je potrebno, vsaj za mnoge, da se napiše kaj več o njihovem besedilu. Le tako bodo rešeni ti spomeniki svoje skrivnosti in se bodo predstavili bralcu in gledalcu v vsej svoji pravi luči in namenu, kot so tudi nastali v 18. stoletju.

Prvi takšen primer je spomenik "ECCE HOMO" ("Glej človek") pri stopnicah, ki vodijo k cerkvi sv. Petra. Na podstavku se dviga šesterorobni steber, na vrhu je postavljen kip Kristusa s trnjevo krono na glavi. Kot primer znane evangelijske zgodbe je bil postavljen v času papeževanja Benedikta XIII. in v spomin na delovanje misionarja, patra Bernarda Ceronija, kjer lahko molilec, če zmoli 5 Očenašev in Zdravih Marij v čast Jezusa Kristusa in bolečin Božje Matere, dobi odpustke za tisoč let.

Ecce homo

Pod kipom Ecce homo je še razpelo in pod njim kip žalujoče matere Marije. Besedilo je danes zelo slabo ohranjeno in predvsem na spodnjem delu plošče že tudi nečitljivo, saj je kamen precej okrušen. Še leta 1975 je bil kip opremljen z žezlom in lučjo nad razpelom. Spomenik je bil, kot piše na plošči, postavljen 26. maja 1726 leta. Leta 1975 je še stal v bližini mejnega prehoda ter je bil pozneje prestavljen na sedanje mesto(¹).

 

 

Na plošči pod Marijinim kipom je naslednje besedilo:

VON PAPST H. BENED. DES

XIII ALHIER GEWESTEN

MISIONARIO P.BERNARDO

CERONI SI ALLEN SO VOR

DIESEN ECCE HOMO BILT

5.VATTERS AVE MARIA

ZU EHRENDER HS WUNDE

JESU CHRISTI UND SEINER

SCHMER GOTTEN MUET

TER BETTEN WERDEN SEI

ID 1000 JAHR ABLASS

VER ZEICHEN WORDEN DEN

26 MAU ANNO 1726

Drug primer spomenika je spominska plošča nad prvim vhodom v grad v Gornji Radgoni. Mnoge fevdalne družine so bile lastnice gornjeradgonskega gradu skozi njegovo dolgo zgodovino. Tako je npr. kupil grad 1681 Hans Seifried von Eggenberg (rojen 1644 - umrl 1713), njegova vnukinja Marija Eleonora, zadnja predstavnica te znane družine, je svojemu tretjemu soprogu grofu Leopoldu von Herbersteinu zapustila grad 1774(²).Plošča nad vhodom

Grof Leopold Herberstein je naslednje leto opravil pomembna obnovitvena dela na gradu in v spomin na to dal postaviti spominsko ploščo pod družinski grb Herbersteinov, z naslednjim besedilom:

LEPOLDUS. S. R. l. COMES. AB. HERBERSTEIN.

SAC. CAES. REG. APOST. MAI. CONS. INT. ACTUAL.

CAMER. ET. SUPR. CAPITANEUS. DUCAT. STIRIAE.

HANC. ARCEM. RESTAURAVIT.

M.D.CC.LXXV

Številne pike za črkami, besedami in kraticami so le okras v besedilu oz. smiselno opozorilo bralcu za razumevanje besedila, ki je vklesano v latinskem jeziku in datirano z letnico 1775.

Spomenik na Grajski cestiTretji spomenik je na Grajski cesti, danes nepopolno ohranjen, iz sivega kamna. Zaključen je z delno odlomljenim in izgubljenim oblastim zaključkom ter veliko pokrito vazo na vrhu. Na osrednjem delu spomenika je plošča z naslednjim besedilom v latinskem jeziku:

 

 

 

Napis na spomeniku

Grof Lepold Herberstein je 1789 grad prodal grofu Francu Jožefu von Wurmbrandu, ki je bil pravnuk, v kmečkem uporu 1704 v Grafendorfu, umorjenega grofa Wolfa Dietricha(³). Spomenik je bil postavljen v spomin na obnovitev ceste in sta ga dala postaviti Franc Jožef Wurmbrand in njegova žena Ana Marija Auersperg. Še danes sta lepo vidna mostova, ki povezujeta, oz. prečkata kotanjo, ki pa je zavožena z zemljo od bližnjih okoliških stanovanjskih hiš. Besedilo se konča z letnico, ki pa je zapisana v nenavadni obliki: prvi znak pomeni 1000, drug njegovo polovico (500) in le naslednji znaki so splošno znane rimske številke (295). Tako je torej datacija brana kot letnica 1795.

Spoznali in razvozlali smo tri majhne ali pa morda tudi do sedaj velike uganke iz našega mesta in postali s tem pravzaprav pismeni pri branju in razlaganju zelo bogate preteklosti Gornje Radgone (³).

OPOMBE:

(¹) Ivan Rihtarič: Radgona in njeni spomeniki, Gor. Radgona, 1975

(²) Dr. W. W. Prašil: Der Curort Gleichenberg and seine Umgebung, Wien 1895, str. 339

(³) Dr. W. W. Prašil: navedeno delo, str. 339

 

Nahajate se: MKR Znamenitosti Radgonske znamenitosti