Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonske znamenitosti

( 2 Ocen ) 

Radgonske znamenitosti so posebna zapuščina naših prednikov, zato jim na tej strani namenjamo prav posebno pozornost. Nekatere so bile ustvarjene stoletja nazaj, nekatere so novejše datacije, vse pa si zaslužijo, da ostanejo zapisane in ohranjene za poznejše rodove.

Poleg teh omenjenih zgradb in objektov ima mesto Gornja Radgona še kar nekaj drugih starih zgradb iz 19. stol., ki so zanimive zaradi svoje ohranjenosti, meščanskega izgleda tedanjega časa in arhitekture.

 

dr.Ivan Rihtarič

PRISPEVEK K RAZVOZLAVANJU BESEDIL NA NEKATERIH

GORNJERADGONSKIH KULTURNO-UMETNIŠKIH SPOMENIKIH

Besedilo je lahko kljub svojemu odkritemu poštenemu namenu prav neverjetno zavozlano in kot takšno skrivnostno za bralca takega teksta. Če je jezik še povrh vsega tuji (nemški, latinski), besedilo s številnimi kraticami, nenavadno oblikovanimi črkami in številkami, dobi bralec vtis skrivnosti besedila in celotnega spomenika.

V Gornji Radgoni so vsaj trije kulturno-umetniški spomeniki takšni, da je potrebno, vsaj za mnoge, da se napiše kaj več o njihovem besedilu. Le tako bodo rešeni ti spomeniki svoje skrivnosti in se bodo predstavili bralcu in gledalcu v vsej svoji pravi luči in namenu, kot so tudi nastali v 18. stoletju.

Prvi takšen primer je spomenik "ECCE HOMO" ("Glej človek") pri stopnicah, ki vodijo k cerkvi sv. Petra. Na podstavku se dviga šesterorobni steber, na vrhu je postavljen kip Kristusa s trnjevo krono na glavi. Kot primer znane evangelijske zgodbe je bil postavljen v času papeževanja Benedikta XIII. in v spomin na delovanje misionarja, patra Bernarda Ceronija, kjer lahko molilec, če zmoli 5 Očenašev in Zdravih Marij v čast Jezusa Kristusa in bolečin Božje Matere, dobi odpustke za tisoč let.

Ecce homo

Pod kipom Ecce homo je še razpelo in pod njim kip žalujoče matere Marije. Besedilo je danes zelo slabo ohranjeno in predvsem na spodnjem delu plošče že tudi nečitljivo, saj je kamen precej okrušen. Še leta 1975 je bil kip opremljen z žezlom in lučjo nad razpelom. Spomenik je bil, kot piše na plošči, postavljen 26. maja 1726 leta. Leta 1975 je še stal v bližini mejnega prehoda ter je bil pozneje prestavljen na sedanje mesto(¹).

 

 

Na plošči pod Marijinim kipom je naslednje besedilo:

VON PAPST H. BENED. DES

XIII ALHIER GEWESTEN

MISIONARIO P.BERNARDO

CERONI SI ALLEN SO VOR

DIESEN ECCE HOMO BILT

5.VATTERS AVE MARIA

ZU EHRENDER HS WUNDE

JESU CHRISTI UND SEINER

SCHMER GOTTEN MUET

TER BETTEN WERDEN SEI

ID 1000 JAHR ABLASS

VER ZEICHEN WORDEN DEN

26 MAU ANNO 1726

Drug primer spomenika je spominska plošča nad prvim vhodom v grad v Gornji Radgoni. Mnoge fevdalne družine so bile lastnice gornjeradgonskega gradu skozi njegovo dolgo zgodovino. Tako je npr. kupil grad 1681 Hans Seifried von Eggenberg (rojen 1644 - umrl 1713), njegova vnukinja Marija Eleonora, zadnja predstavnica te znane družine, je svojemu tretjemu soprogu grofu Leopoldu von Herbersteinu zapustila grad 1774(²).Plošča nad vhodom

Grof Leopold Herberstein je naslednje leto opravil pomembna obnovitvena dela na gradu in v spomin na to dal postaviti spominsko ploščo pod družinski grb Herbersteinov, z naslednjim besedilom:

LEPOLDUS. S. R. l. COMES. AB. HERBERSTEIN.

SAC. CAES. REG. APOST. MAI. CONS. INT. ACTUAL.

CAMER. ET. SUPR. CAPITANEUS. DUCAT. STIRIAE.

HANC. ARCEM. RESTAURAVIT.

M.D.CC.LXXV

Številne pike za črkami, besedami in kraticami so le okras v besedilu oz. smiselno opozorilo bralcu za razumevanje besedila, ki je vklesano v latinskem jeziku in datirano z letnico 1775.

Spomenik na Grajski cestiTretji spomenik je na Grajski cesti, danes nepopolno ohranjen, iz sivega kamna. Zaključen je z delno odlomljenim in izgubljenim oblastim zaključkom ter veliko pokrito vazo na vrhu. Na osrednjem delu spomenika je plošča z naslednjim besedilom v latinskem jeziku:

 

 

 

Napis na spomeniku

Grof Lepold Herberstein je 1789 grad prodal grofu Francu Jožefu von Wurmbrandu, ki je bil pravnuk, v kmečkem uporu 1704 v Grafendorfu, umorjenega grofa Wolfa Dietricha(³). Spomenik je bil postavljen v spomin na obnovitev ceste in sta ga dala postaviti Franc Jožef Wurmbrand in njegova žena Ana Marija Auersperg. Še danes sta lepo vidna mostova, ki povezujeta, oz. prečkata kotanjo, ki pa je zavožena z zemljo od bližnjih okoliških stanovanjskih hiš. Besedilo se konča z letnico, ki pa je zapisana v nenavadni obliki: prvi znak pomeni 1000, drug njegovo polovico (500) in le naslednji znaki so splošno znane rimske številke (295). Tako je torej datacija brana kot letnica 1795.

Spoznali in razvozlali smo tri majhne ali pa morda tudi do sedaj velike uganke iz našega mesta in postali s tem pravzaprav pismeni pri branju in razlaganju zelo bogate preteklosti Gornje Radgone (³).

OPOMBE:

(¹) Ivan Rihtarič: Radgona in njeni spomeniki, Gor. Radgona, 1975

(²) Dr. W. W. Prašil: Der Curort Gleichenberg and seine Umgebung, Wien 1895, str. 339

(³) Dr. W. W. Prašil: navedeno delo, str. 339

 

Nahajate se: MKR Znamenitosti Radgonske znamenitosti