S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonske znamenitosti

( 2 Ocen ) 

Radgonske znamenitosti so posebna zapuščina naših prednikov, zato jim na tej strani namenjamo prav posebno pozornost. Nekatere so bile ustvarjene stoletja nazaj, nekatere so novejše datacije, vse pa si zaslužijo, da ostanejo zapisane in ohranjene za poznejše rodove.

Poleg teh omenjenih zgradb in objektov ima mesto Gornja Radgona še kar nekaj drugih starih zgradb iz 19. stol., ki so zanimive zaradi svoje ohranjenosti, meščanskega izgleda tedanjega časa in arhitekture.

 

dr.Ivan Rihtarič

PRISPEVEK K RAZVOZLAVANJU BESEDIL NA NEKATERIH

GORNJERADGONSKIH KULTURNO-UMETNIŠKIH SPOMENIKIH

Besedilo je lahko kljub svojemu odkritemu poštenemu namenu prav neverjetno zavozlano in kot takšno skrivnostno za bralca takega teksta. Če je jezik še povrh vsega tuji (nemški, latinski), besedilo s številnimi kraticami, nenavadno oblikovanimi črkami in številkami, dobi bralec vtis skrivnosti besedila in celotnega spomenika.

V Gornji Radgoni so vsaj trije kulturno-umetniški spomeniki takšni, da je potrebno, vsaj za mnoge, da se napiše kaj več o njihovem besedilu. Le tako bodo rešeni ti spomeniki svoje skrivnosti in se bodo predstavili bralcu in gledalcu v vsej svoji pravi luči in namenu, kot so tudi nastali v 18. stoletju.

Prvi takšen primer je spomenik "ECCE HOMO" ("Glej človek") pri stopnicah, ki vodijo k cerkvi sv. Petra. Na podstavku se dviga šesterorobni steber, na vrhu je postavljen kip Kristusa s trnjevo krono na glavi. Kot primer znane evangelijske zgodbe je bil postavljen v času papeževanja Benedikta XIII. in v spomin na delovanje misionarja, patra Bernarda Ceronija, kjer lahko molilec, če zmoli 5 Očenašev in Zdravih Marij v čast Jezusa Kristusa in bolečin Božje Matere, dobi odpustke za tisoč let.

Ecce homo

Pod kipom Ecce homo je še razpelo in pod njim kip žalujoče matere Marije. Besedilo je danes zelo slabo ohranjeno in predvsem na spodnjem delu plošče že tudi nečitljivo, saj je kamen precej okrušen. Še leta 1975 je bil kip opremljen z žezlom in lučjo nad razpelom. Spomenik je bil, kot piše na plošči, postavljen 26. maja 1726 leta. Leta 1975 je še stal v bližini mejnega prehoda ter je bil pozneje prestavljen na sedanje mesto(¹).

 

 

Na plošči pod Marijinim kipom je naslednje besedilo:

VON PAPST H. BENED. DES

XIII ALHIER GEWESTEN

MISIONARIO P.BERNARDO

CERONI SI ALLEN SO VOR

DIESEN ECCE HOMO BILT

5.VATTERS AVE MARIA

ZU EHRENDER HS WUNDE

JESU CHRISTI UND SEINER

SCHMER GOTTEN MUET

TER BETTEN WERDEN SEI

ID 1000 JAHR ABLASS

VER ZEICHEN WORDEN DEN

26 MAU ANNO 1726

Drug primer spomenika je spominska plošča nad prvim vhodom v grad v Gornji Radgoni. Mnoge fevdalne družine so bile lastnice gornjeradgonskega gradu skozi njegovo dolgo zgodovino. Tako je npr. kupil grad 1681 Hans Seifried von Eggenberg (rojen 1644 - umrl 1713), njegova vnukinja Marija Eleonora, zadnja predstavnica te znane družine, je svojemu tretjemu soprogu grofu Leopoldu von Herbersteinu zapustila grad 1774(²).Plošča nad vhodom

Grof Leopold Herberstein je naslednje leto opravil pomembna obnovitvena dela na gradu in v spomin na to dal postaviti spominsko ploščo pod družinski grb Herbersteinov, z naslednjim besedilom:

LEPOLDUS. S. R. l. COMES. AB. HERBERSTEIN.

SAC. CAES. REG. APOST. MAI. CONS. INT. ACTUAL.

CAMER. ET. SUPR. CAPITANEUS. DUCAT. STIRIAE.

HANC. ARCEM. RESTAURAVIT.

M.D.CC.LXXV

Številne pike za črkami, besedami in kraticami so le okras v besedilu oz. smiselno opozorilo bralcu za razumevanje besedila, ki je vklesano v latinskem jeziku in datirano z letnico 1775.

Spomenik na Grajski cestiTretji spomenik je na Grajski cesti, danes nepopolno ohranjen, iz sivega kamna. Zaključen je z delno odlomljenim in izgubljenim oblastim zaključkom ter veliko pokrito vazo na vrhu. Na osrednjem delu spomenika je plošča z naslednjim besedilom v latinskem jeziku:

 

 

 

Napis na spomeniku

Grof Lepold Herberstein je 1789 grad prodal grofu Francu Jožefu von Wurmbrandu, ki je bil pravnuk, v kmečkem uporu 1704 v Grafendorfu, umorjenega grofa Wolfa Dietricha(³). Spomenik je bil postavljen v spomin na obnovitev ceste in sta ga dala postaviti Franc Jožef Wurmbrand in njegova žena Ana Marija Auersperg. Še danes sta lepo vidna mostova, ki povezujeta, oz. prečkata kotanjo, ki pa je zavožena z zemljo od bližnjih okoliških stanovanjskih hiš. Besedilo se konča z letnico, ki pa je zapisana v nenavadni obliki: prvi znak pomeni 1000, drug njegovo polovico (500) in le naslednji znaki so splošno znane rimske številke (295). Tako je torej datacija brana kot letnica 1795.

Spoznali in razvozlali smo tri majhne ali pa morda tudi do sedaj velike uganke iz našega mesta in postali s tem pravzaprav pismeni pri branju in razlaganju zelo bogate preteklosti Gornje Radgone (³).

OPOMBE:

(¹) Ivan Rihtarič: Radgona in njeni spomeniki, Gor. Radgona, 1975

(²) Dr. W. W. Prašil: Der Curort Gleichenberg and seine Umgebung, Wien 1895, str. 339

(³) Dr. W. W. Prašil: navedeno delo, str. 339

 

Nahajate se: MKR Znamenitosti Radgonske znamenitosti